Rokomet v Slovenj Gradcu od vrhuncev prek padca do vstajenja

Pred dobrima dvema letoma se je v Slovenj Gradcu, zibelki koroškega rokometa, kjer se je ta "rodil" leta 1954, zgodila že znana in žal zlajnana zgodba. Klub je zabredel v dolgove, hirajočemu koroškemu gospodarstvu ni uspelo servisirati njegovih dejavnosti, dogovorov z upniki ni bilo in klub, ki je vse od osamosvojitve neprenehoma nastopal med prvoligaši, vrsto sezon z imenom Prevent, je ugasnil.

Matej Nabernik, Sebastjan Sovič, Ivan Simonović in Hinko Kašnik so takoj ustanovili novega z imenom Slovenj Gradec 2011. Prvi je pri 29 letih prevzel predsedovanje, drugi pa trenersko taktirko, ki jo je sicer vihtel že v "starem" klubu. Rokometni novorojenec se je zavezal nadaljevanju kakovostne produkcije igralcev, transparentnemu in realnemu poslovanju ter poštenemu odnosu. Članska ekipa, ki je tekmovanje seveda začela v drugi ligi, je z lahkoto napredovala že v prvi sezoni z 21 zmagami, enim neodločenim izidom in dvema porazoma na 24 tekmah. V pretekli sezoni so v 1. B-ligi Korošci osvojili četrto mesto in bili po nekaj odpovedih celo povabljeni v prvo ligo, a so se zahvalili, saj jim razpoložljiva sredstva (še) ne omogočajo sestavljanja povsem konkurenčne ekipe.

Pravi klub, prava pot, pravi cilj, pr(a)va liga?

V letošnji sezoni torej Slovenj Gradec z 90 tisoč evri proračuna še vedno nastopa v drugem razredu slovenskih rokometnih tekmovanj. Njegov slogan je: Pravi klub, prava pot, pravi cilj, pr(a)va liga?Tako kot pred dvema letoma je trener še vedno Sovič, predsednik pa še vedno Nebernik, ki vodi tudi dve mlajši selekciji. Skupaj v klubu deluje okrog 150 otrok, imajo tri kadetske reprezentante, sodelujejo s sosednim Gorenjem. Po letošnji sezoni si želijo v prvo ligo, kar bi primerno zaznamovalo 60-letnico igranja rokometa v mestu. Zato snujejo tudi načrte o želenem povečanju evrske malhe, ki bi jo morali poglobiti za okrog 30 odstotkov.

Akademija za mlade

Začeli smo pravzaprav pri koncu, pri "novem" klubu, kaj pa se je z rokometom v Slovenj Gradcu dogajalo v 50. letih? Kot smo zapisali, so tam prvo igrišče s kredo zarisali leta 1954. Čez štiri leta je Partizan, kot se je v preteklosti glasilo zelo pogosto ime klubov na Slovenskem in seveda širše, postal prvak koroške rokometne podzveze, v pokalu Jugoslavije pa se je uvrstil med 32 najboljših ekip. Leta 1963 so slovenjgraški rokometaši prvič postali slovenski prvaki. Pozneje se je klubu uspelo uvrstiti tudi v zvezno ligo, zrasla je športna dvorana, prišel je prvi profesionalni trener Niko Markovič. Leta 1994 se je s prihodom zgoraj omenjenega pokrovitelja počasi začelo zlato obdobje. Na koncu 90. let je Prevent trikrat zapored osvojil drugo mesto takoj za Celjani. Leta 2000 se je prebil vse do polfinala pokala EHF, kjer je bil boljši Metković, za katerega sta na primer tedaj igralaPetar Metličić in Slavko Goluža.

Slovenj Gradec je vselej definirala produkcija igralcev, ki so se pozneje odlično uveljavili tudi drugje. Aleš Levc, Robi Konečnik, Marko Dujmovič, Janez Gams, Blaž Kleč, Rok Šimič, Gašper Jelen, Matej Hartman, Borut Ošlak, Mirko Nikolič so le nekatera imena, ki so na slovenski rokometni sceni ali širše postala pomembna, rokometne abecede pa so se naučila na Koroškem. V klubu so se za krajši ali daljši čas ustavili tudi Denis Rutenka, David Špiler, Zoran Jovičič, Boštjan Kavaš …

Če sklenemo: škoda je, da mora v Sloveniji nekaj propasti, da bi lahko doživelo prerojenje. Zdi se, da Slovenj Gradec gradi na zdravih temeljih in vrednotah. Kljub pomanjkanju denarja klub dejavno komunicira s svojimi navijači tudi prek sodobnih sredstev, ima jasno postavljene cilje in smernice ter dobro zastavljeno strokovno delo. Zanimanja za rokomet na Koroškem nikdar ni manjkalo, kar je med drugim dokazala tudi reprezentančna tekma pred slabim letom.