Matjaž Brumen navdušen nad Skopjem, dolg iz Cimosa 120 tisoč evrov

V tujino se je Matjaž Brumen, rokometaš, ki je za reprezentanco igral kar 12 let, zbral 131 nastopov in zabil 358 golov, podal v zrelih 30 letih. Levoroki Ljubljančan si je za četrto postajo v svoji karieri izbral na pogon ruskega kapitala vse bolj vzpenjajoči se skopski Vardar. Nikakor mu ni žal. V makedonski prestolnici je zadovoljen, ugaja mu sproščenost v ekipi in zunaj nje, družbo mu dela še en Slovenec Miladin Kozlina. Z žalostjo se spominja propadlega koprskega Cimosa, pri katerem je uspešno igral pet sezon. Ko smo klepetali v Kranjski Gori, kjer je bil s klubom na pripravah, še ni bilo znano, da je novi trener Vardarja Španec Raul Gonzalez Gutierrez.

Vardar je novinec med ambicioznejšimi evropskimi klubi. Kam segajo njegovi načrti? Vemo, da obstajajo klubi, ki leta in leta vlagajo milijone, vendar še niso prišli na vrh Evrope. Že da se ti uspe uvrstiti na zaključni turnir, se mora veliko stvari poklopiti. A apetiti predsednika Sergeja Samsonenka so veliki. Letošnja sezona je nekakšen test, kje smo in kaj potrebujemo. Naslednjo sezono bo pritisk gotovo večji. Osvojitev naslova državnega prvaka je nujna, če želimo v ligo prvakov. Že v kratkem pričakujemo okrepitve. Za drugo sezono se klub pogovarja s kar zvenečimi imeni. A vprašanje je, kdo bo prišel. Ni vse v denarju. Še posebej na začetku poti kluba težko privabiš velike igralce. Gotovo pa bodo cilji v drugi sezoni višji. Ne osmina finala, ampak gotovo četrtfinale, če ne zaključni turnir.

Ruski reprezentant Sergej Gorbok je uradno potrjen za prihodnjo sezono ... ... a utegne priti že v letošnji, čeprav ne bi smel igrati v ligi prvakov. Zelo prav pa bi nam prišel v državnem prvenstvu. Še posebej ker je poškodovan ruski reprezentant, levi zunanji Aleksej Rastvorcev, za katerega je sezona verjetno že končana.

Kakšen je vaš predsednik Sergej Samsonenko? Videli smo ga tudi na klopi, ko je vodil minute odmora. Težko ga je opisati. Gre za zelo sproščenega, zanimivega človeka. Z vsakim se pogovarja, odprt je, sprašuje za mnenje ... Po tekmah v garderobi nas ob morebitnih porazih pomirja, hvali ... Večino časa preživi z nami. Tudi na treningih se nam pridruži, meče na gol ... Pomaga tudi nogometnemu klubu.

Kako ste se znašli v Skopju? Presenečen sem. V Skopju, ne govorim o vsej Makedoniji, so ljudje glede na finančno stanje, ki je v primerjavi s slovenskim res katastrofalno, res sproščeni. Velika kriza je, oni pa so nasmejani. Živijo iz dneva v dan. Uživajo, v lokalih je gneča, ne tarnajo. Tam je mesečna plača dvesto, tristo evrov. Je pa standard tudi nižji. Imam tudi veliko slovenske družbe.

Po evropskem prvenstvu 2012 ste se poslovili od reprezentance. Kaj so bili glavni razlogi? Na žalost potekajo stvari tako, da ko te ljudje potrebujejo, si dober. Ko se kaj zalomi, pa pozabijo nate. Tedaj vidiš, koliko te cenijo. V 12 letih sem v reprezentanci doživel marsikaj. Pride čas, ko si rečeš, da ne boš več trpel določenih stvari. Obstaja precej igralcev, ki so se zaprli vase in niso želeli komentirati. Iskreno povem, da sem se pogovarjal z mnogimi ... Slika, ki se ustvarja tudi z mediji, je ena. Tisti, ki smo bili zraven, imamo verjetno drugačno.

Je bila kaplja čez rob ne ravno obilna minutaža v Srbiji? Bili so tudi drugi razlogi, osebni, o katerih ne bi govoril. Dejstvo je, da je Dragan Gajić odigral prvenstvo vrhunsko, a glede na moje izkušnje bi si gotovo zaslužil kakšno minuto več. Do zadnje tekme sem čakal svojo minutažo. V Kopru sem igral konstantno dobro, tudi prej v reprezentanci. Brez razloga ali pojasnila sem prišel na nično minutažo. A to je zdaj za mano.

Kakšen je vaš aktualni pogled na reprezentanco? Vsekakor mi je žal Belorusije in spodletele uvrstitve na EP. Vrhunski uspehi so še kako dobrodošli tudi zaradi vlagateljev. Tega si ne bi smeli privoščiti. Ekipa le ni več tako mlada. Z Belorusijo smo žal šli stopničko navzdol, ampak po poznejšem porazu z Ukrajino so se fantje hvalabogu pobrali in se uvrstili v dodatne kvalifikacije. Kakovost imamo, a ne takšne, da bi lahko zmagovali z 80-odstotno angažiranostjo. Seveda si želim, da bi se uvrstili na SP. Če nam ne bi uspelo, bi bilo to izjemno tragično. Najbrž bi se nato nekateri igralci poslovili. Morda je nastopil čas, da bi se nekateri lahko umaknili in odstopili prostor mlajšim. Tudi sam sem tako presodil, čeprav se počutim sposobnega za igranje. Pogrešam malo več človeških odnosov. Nismo roboti. Vsi bi radi, da damo deset golov. Ampak tega ne moreš vedno. Včasih potrebuješ podporo, ko ti ne gre. V 12 letih se je zgodilo veliko poškodb. Nobenega telefonskega klica, kako sem ali če potrebujem pomoč, ni bilo ...

Liga prvakov? Trenutno ste v skupini C na četrtem mestu, ki vam zagotavlja osmino finala, pred Dinamom iz Minska. Moramo premagati selektorja. (smeh)

Vaš prejšnji klub Cimos je končal na smetišču zgodovine. Vam je žal, da se niste prej odpravili v tujino? Doma je bilo tako lepo, da ... Dobri pogoji, lepo mesto, morje, sproščenost ... V Kopru, kjer sem želel končati kariero, je bilo čudovito okolje. Če bi ljudje v klubu imeli malo več rokometnega znanja, če bi izvajali pametne nakupe, drugače vlagali denar, bi uspehi prišli morda še prej. Na začetku se je preveč zapravljalo za neumnosti. Igralci so prihajali in odhajali. Na koncu je počilo ...

Bili ste med najdejavnejšimi v skupini, ki si je prizadevala za rešitev. Kako stojijo stvari glede dolgov? V zadnjih mesecih lanske sezone smo nekateri igralci žrtvovali veliko prostega časa za to, da bi našli neko skupno rešitev, da bi se našla neka finančna sredstva in bi klub obstal. Na koncu sem spoznal, da je bila to le velika igra nekaterih ljudi, izigravanje, da si operejo ime in nato ne prevzamejo nobene krivde. Ne bom rekel, da se direktor Aleš Koršič ni trudil, ampak pozneje sem videl, da so bili načrti z novo upravo le igra, dogovor, da lahko nekdo pusti dolg, kakršen je. Nihče nič kriv in dolžan. Če bi vodstvo prej povedalo, kakšno je stanje, bi se še dalo kaj rešiti. Vedeli smo, da podjetje Cimos niti približno ne stoji dobro. Ampak vodstvo je zagotavljalo, da je vse v redu, čeprav denarja ni bilo. Maja je prišel direktor in iskali so se veliki zneski. Trudili smo se, a vse zaman.

Drži številka, da je bil klub dolžan pol milijona evrov? To je neto znesek za prejšnjo sezono. Bruto je precej večji. Nekateri igralci so imeli še pogodbo. Dolga je bilo približno za 800 ali 900 tisoč evrov. Če bi bili na vodilnih položajih ljudje, ki bi imeli iskreno radi rokomet, bi se stvari lahko zasukale drugače. Ne vem, kakšne računice so imeli in ali so res imeli radi ta šport. Do zadnje sezone je bilo vse čudovito. Jaz sem hotel, da se o težavah odkrito pogovorimo. Kljub zdravstvenim težavam predsednika Franca Krašovca ... Da v šestih, sedmih mesecih ne zmoreš nikogar poslati v klub in pojasniti stanja ... To pomeni, da predsedniku ni prav veliko do kluba. Če primerjam Celje: gospod Tone Turnšek bi to gotovo storil. V pol leta ni bilo nikogar, nihče se ni javljal na telefon, nikakršne komunikacije ni bilo.

Lahko izdate, koliko vam je Cimos ostal dolžan? Več kot 120 tisoč evrov bruto. Mislim, da glede na zakone in trenutno stanje ni več kakšnih možnosti, da bi dobil vsaj del denarja. Koga sploh preganjati? Zelo nam je pomagal sindikat (SPINS, op. a.), ampak na koncu so tudi oni obupali. Mi smo izdajali račune, plačevali davke, dohodnino, prispevke. Tega pa seveda ne dobiš nazaj. Napaka države je, da se v takšnih primerih ne zaščiti igralcev. Tudi sindikat ni imel praktično nobene moči. Nihče ne odgovarja z ničemer. Lahko se spuščaš v tožbe, ampak nič ne dosežeš. Obstajajo izvršbe, ampak če ni prilivov na račun ...

Kaj menite o ligi Seha? V zadnjem času se, vsaj javno, v Sloveniji ne govori kaj veliko o njej. Mislim, da glede na trenutno stanje najboljši slovenski klubi kmalu ne bodo imeli več izbire, kar zadeva vstop vanjo. Slovenska liga je trenutno v tako slabem stanju, kot ni bila še nikdar. Enakovrednih tekmecev bi bilo v regionalni ligi več kot dovolj. Če bi se pridružili še Madžari, bi bilo gotovo šest, sedem zelo močnih ekip. Potovanja so pa naporna. Mi niti nismo imeli toliko težav. Na primer Meškov Brest iz Belorusije pa napravi dvo- ali tritedensko turnejo po Balkanu in odigra več tekem zapored. Medijsko je liga vse bolje pokrita. S prihodom pokrovitelja Gazproma se je vse odprlo. Imamo na primer tudi krite stroške potovanj.

Favorit na evropskem prvenstvu? Pričakujem dansko-francoski finale. Čeprav je tudi Španija močna, ampak se ji pozna, da nima Arpada Šterbika. Vseeno igra čudovit rokomet.

Kaj sta z Miladinom Kozlino pokazala soigralcem v Sloveniji? Poplave (smeh). Želela sva marsikaj pokazati. Ampak poleti smo bili v Kranjski Gori dva tedna in je bila nepredstavljiva vročina. Mi pa smo odšli sem prav zaradi nižjih temperatur. Nato pa je bilo 36 stopinj. Zdaj so vsi spet razočarani, ker so pričakovali sneg, je pa dež (smeh). Sicer pa so navdušeni nad Kranjsko Goro. Kaj veliko časa tako ali tako nimamo, razen za kakšen sprehod in kavico.