Makedonija padla za samozavest

Po šestih letih se je slovenska rokometna reprezentanca vrnila v Trbovlje, mesto s slovito rokometno tradicijo, kjer je preizkusila formo pred nadaljevanjem januarskih kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2015. V prvih polovici januarja ekipo selektorja Borisa Deniča v desetih dneh čakajo kar štiri tekme, dve z Luksmeburgom, prva 2. januarja na gostovanju, ter s Švico in Ukrajino. Slovenci so po napovedih nastopili brez Gorazda Škofa in Jureta Natka, ki sta poškodovana. Zunaj ekipe so ostali Marko Bezjak, Borut Mačkovšek in Primož Prošt. Makedoniji pa sta manjkala poškodovana Naumče Mojsovski in Filip Lazarov.

Slovenija je slavila predvsem po zaslugi zelo solidne obrambe, napad pa bo pred serijo kvalifikacijskih tekem treba še dodelati. Končnih 31:25 je tudi najvišja prednost, do nje pa so Deničevi izbranci prišli po učinkoviti zadnji četrtini tekme. Zmaga je vsakakor dobrodošla za samozavest pred pomembnejšimi srečanji.

Pohvalna obramba

Za Slovenijo so začeli Matevž Skok, Dragan Gajić, Jure Dolenec, Dean Bombač, Matej Gaber, Nenad Bilbija, Luka Žvižej, v obrambi pa v osrednjem bloku igral Peter Pucelj. Slovenija je v obrambi začela z želeno in nujno agresivnostjo v različici 6-0. Gostje, ki jih vodi nekdanji trener Gorenja Ivica Obrvan, pa so imeli precejšnje težave z doseganjem zadetkov. A le do 12. Minute. Potem je slovenski napad s tehničnimi napakami in streli, ki so končali v rokah Borka Ristovskega priskrbel plodno zemljo za lahke zadetke. Slovenska igra v napadu ni bila tekoča, za vsak zadetek je bilo potrebne veliko energije. Dragan Gajić in Jure Dolenec v gole nista pretvorila vsak po ene sedemmetrovke. V takšnem vzdušju na igrišču so Makedonci v 16. minuti povedli s 7:4, pet minut kasneje z najvišjih 10:6.

Igrivi Staša Skube prinesel zasuk

Tedaj je Denič v igro poslal Staša Skubeta. Prefinjeni srednji zunanji Gorenja je nemudoma postal dodana vrednost v napadu. Trije zadetki – dva od tega po prodorih, ki sta napravila makedonskim osrednjim obrambnim igralcem pravo vrstoglavico –, pripravljena sedemmetrovka in izvrstna podaja Gabru v protinapdu, ki se je končal z izenačujočim zadetkom za 12:12. To je bila bilanca nizkega, a obenem velikega rokometaša v zadnjih devetih minutah prvega polčasa. Njegova seveda ni bila brezmadežna. V obrambi je nasedel triku Goceta Ojleskega, ki je nato zabil gol, a njegovi napadalna barvitost in učinikovitost sta nedvomno pretehtali. Izpostaviti vsekakor velja tudi vratarja Skoka, ki je že do glavnega odmora ustavil osem žog, k čemur je dejavno pomagala tudi zelo solidna obramba.

Kakovost in ritem

V drugem polčasu, ko je Denič začel z drugokategorniki oziroma večino igralcev, ki običajno niso člani prve postave, se je nekaj časa igralo gol za gol. V 37. minuti je imela Slovenija dobro minuto tudi dva igralca več, a ji ni uspelo zadeti. Vseeno je Polna dvorana Polaj čez šest minut toplo pozdravila prvi zadetek Mihe Žvižeja toplo pozdravila najvišje slovensko vodstvo za tri gole (20:17).

Zadnjo četrtino tekme je Slovenija povečini odigrala z najboljšo postavo, vstopil je tudi Uroš Zorman, a napravila nekaj tehničnih napak, po katerih so se gostje spet približali na gol zaostanka. Vseeno so Slovenci z ritmom udejanjali svojo kakovost in daljšo klop. Vmes je Klemen Ferlin obranil sedemmetrovko Kiru Lazarovu, dobrih pet minut pred koncem pa je Gajić s sedemmetrovke povišal na 27:23, kar je zadostovalo za mirno končnico. Še več, v končnici je predvsem Gajić, ki je pred desetletjem kot posojeni igralec tudi sam nastopal za Rudarja, poskrbel za najvišjo prednost in zmago z 31:25, ki je videti lažja, kot so Slovenci do nje v resnici prišli.

Kljub poškodbam ima tudi Makedonija zelo solidno ekipo. Poleg "večnega" kapetana Kira Lazarova sta se nedvomno izkazala vratarja Borko Ristovski in Petre Angelov ter hitri in učinkoviti rokometaši na obeh krilih.