Luka Žvižej: Kmalu bo vse steklo

Celjan je nedavno dopolnil 29 let, pred njim pa je nov nastop na velikem tekmovanju. Ni ga bilo zraven ob slovenski osvojitvi srebra na Euru 2004, zato je želja po odličju še večja. Na evropskem prvenstvu v Avstriji njega in preostale fante čaka težka naloga, a že v preteklosti so dokazali, da zmorejo, če hočejo. Želja ni vprašljiva, kot poudarja levo krilo, ki si kruh služi na Madžarskem, bo o uspehu oziroma neuspehu odločalo veliko faktorjev. Luka je v dresu s slovenskim državnim grbom odigral 139 tekem, kot kaže, pa bo prvič na velikem tekmovanju zaigral skupaj s sedem let mlajšim bratom Miho.

Po klubski sezoni v madžarskem Pick Szegedu ste nemudoma preklopili na reprezentančne obveznosti. Vstopili ste v projekt Euro 2010. S kakšnimi občutki? Časa za počitek res ni bilo, vseeno smo vsi prišli na zbor polni pričakovanj in želja. Veseli smo bili vnovičnega snidenja. Zavedamo se, da so pred nami štirje tedni trdega in napornega dela, zato gremo s polno paro naprej.

Časa za spoznavanje je konec. Sedaj gre zares. Na čem bo po vašem potrebno največ delati? V vseh fazah igre bo potrebno narediti marsikaj. Trenutno se pripravljamo predvsem taktično v obrambi, nekaj pa tudi v napadu. Verjamem, da smo na pravi poti in da nam bo uspelo priti do želenih ciljev.

Do evropskega prvenstva je zgolj 20 dni. V prvem delu v skupini C vam bodo nasproti stali trije ugledni nasprotniki – Švedska, Nemčija in Poljska. Se jih bojite? Ne, mislim, da ni prisotnega strahu. Seveda vse ekipe spoštujemo, saj gre za nasprotnike, ki v svetovnem rokometu veliko pomenijo. Vsekakor bomo naredili vse za to, da iztržimo čim več v prvem delu tekmovanja. Želimo si najmanj ene zmage, a sposobni smo vsaj dveh.

V slovenskem rokometu, ko govorimo o moški reprezentanci, vselej govorimo o odličnih posameznikih in njihovih kakovostih. A ekipi je do vrhunskega rezultata uspelo zgolj enkrat. Kje je tanka meja, ki si jo tako zelo znova želite prestopiti? Vse stvari se morajo nekako 'poklopiti' – od vrhunskega treninga, odlične naše priprave, dobre priprave na nasprotnike, čim manj poškodb, majhnega števila napak na tekmah do sreče – faktorji, na katere lahko v veliki meri vplivamo sami. Samo če vse deluje kot mora, lahko pridemo do dobrega rezultata. Rezultata, ki bo zadovoljil nas in pa vse, ki nas spremljajo.

Z novim selektorjem do novega velikega uspeha slovenskega rokometa? Kaj je danes, z njim, drugače? Novosti je kar nekaj. Prva je zagotovo drugačen način dela, kot smo ga bili vajeni prej, predvsem pa je kar precej drugače tudi v taktičnem smislu. Torej v sami ideji igre. Ko smo bili prvič skupaj, smo njegove zamisli spoznali, sedaj pa jih poskušamo čim bolje izpeljati.

So se prijele? Zaenkrat so se. Naša naloga je, da izpolnjujemo zadolžitve in naloge, ki nam jih dajo. Nikakor še ne blestimo, prepričan pa sem, da bo vse skupaj kmalu steklo, kot je mišljeno.

Očitno je zanimanje za rokomet v Sloveniji ne glede na nekoliko slabše rezultate v zadnjem obdobju še vedno veliko, o čemer priča 500 gledalcev na vašem treningu v Podčetrtku … Moram reči, da je bilo zelo lepo videti toliko ljudi. Ne pomnim, kdaj sem oziroma smo trenirali pred tolikšno številčno publiko. Vesel sem, da so nas ljudje prišli pozdravit in pogledat od bližje. Mislim, da je to dobra napoved za Avstrijo, kjer kot slišim, naj bi bilo veliko slovenskih navijačev.