Direktor Gregor Planteu: Rokomet v Celju se ne bo prenehal igrati

Direktor Gregor Planteu je avgusta kot član upravnega odbora v celjski pisarni zamenjal svojega predhodnika Romana Pungartnika. Z jasno nalogo urediti poslovanje kluba oziroma izboljšati njegovo finančno kondicijo. Leta 1975 rojeni strokovnjak za finančno svetovanje pravi, da v delu uživa in mu je v prijeten izziv. Pri športnem delu mu bo pomagal strokovni svet, že prihodnji meseci pa bodo verjetno dali odgovore, ali je to pravilna poteza.

Ni skrivnost, da je klub v določenih finančnih težavah. Kako je videti vaš načrt, da bi ga popeljali na zeleno vejo? Stanje ni preprosto. Nosimo kar težak nahrbtnik, prtljago iz preteklih sezon. Najprej smo se z vsemi upniki pogovorili in ugotovili, kakšno je dejansko stanje. Dogovorili smo se za razumne roke poplačila in si tako kupili čas. Naša naloga je, da v klubu najdemo prihranke in v doglednem roku stvari saniramo.

Torej ni bojazni, da bi se začele pojavljati tožbe? So z vsemi igralci, ki jim dolgujete, sklenjeni in podpisani dogovori? Drži. Ni bojazni, da bi nas kdorkoli tožil.

Kakšni so roki za poravnavo? Različni, od enega do dveh let.

Lahko razkrijete znesek dolga? Številke ne bi želel razkrivati. Je obvladljiva, ampak kar visoka. Če bomo vsi delali v zdajšnjem slogu, bomo dolg poravnali.

Ga lahko opredelite kot delež proračuna? Ne bi govoril o tem. Določene stvari se še dogovarjamo.

Če pogledava povprečno na igralca – koliko plač znaša minus? Različno, ampak reciva od treh do štirih plač. Gre predvsem za lansko sezono. Vmes je bilo govora o 30-odstotnem znižanju, ki se nikoli ni uresničilo, ker pogodbe niso bile podpisane. To je ostalo. Trudimo se, da bi igralci dobili vse.

Koliko znaša proračun za letošnjo sezono? Po Ajpesovih podatkih se je znižal nekje za od 200 do 300 tisoč evrov. Znaša okrog 1,6 milijona evrov. Seveda pa se še vedno vsak dan trudimo pripeljati nove pokrovitelje. Ta denar je za tekoče poslovanje in obveznosti za nazaj.

So imeli fantje razumevanje do stanja v klubu? Precejšnje. Pozitivno sem bil presenečen, da so igralci pokazali veliko mero zrelosti, razumevanja, pripadnosti. Za to se jim zahvaljujem.

Še na športno področje. Kako želite krmariti ta del kluba? Najpomembnejše je, da vrnemo gledalce v dvorano. Od tega je odvisno veliko. Tudi zaradi premajhnega števila gledalcev se Gorenje ni uvrstilo v ligo prvakov. Druga stvar je, da v dveh ali treh letih saniramo klub in ga postavimo na trdne temelje, da se bo razvijal v vseh kategorijah. Rokomet se je v Celju igral, se igra in se bo igral. Na kateri ravni, bo vselej malo odvisno od proračuna.

Slovenski klubi finančno nikoli ne bodo mogli tekmovati z največjimi, verjetno tudi s tistimi iz srednjega razreda ne. Zato je treba delati bolje in več kot drugi. Kako? Z dobrim trenerjem, mladimi, s selekcijo, ki ni le celjska, ampak tudi slovenska, balkanska, evropska. Če nam uspe, da damo mladim možnost razvoja, je to lahko naša priložnost. Dokler ne bo nekoliko večjega proračuna, da bi se tudi mi lahko okrepili s kakšnim zvenečim imenom.

Boste okrepili tudi ogledniško dejavnost? Imenovali smo strokovni svet. Vodi ga Stanko Anderluh, ki svojo vlogo opravlja zelo dobro, tudi določen del skavtinga. Imamo tudi določeno ime, zato se igralci na nas obračajo tudi sami. Ampak urediti je treba še druge stvari.

Nekdanji direktor je bil znano ime. Na kakšen način boste kompenzirali, da nimate t. i. statusa nekdanjega uspešnega igralca, legende, ki bi lahko odprla kakšna vrata? Znanje rokometa in poznavanje ljudi v njegovi okolici je v našem klubu zelo prisotno. Strokovni svet, trenerji … Jaz sem prinesel drugi, poslovni del, ki je morda v klubu prej manjkal. Tako smo uravnotežili delovanje. Ne vidim, da bi zaradi tega slabše delovali na športnem področju. Strokovnemu svetu bom prepustil strokovne odločitve, sam pa bom bdel nad sanacijo.

Glavni pokrovitelj stoji ob klubu že dve desetletji. Imate načrt B, tudi če nekoč ne bi več imel interesa tako dejavno podpirati rokometa? O teh stvareh ne želim špekulirati. S skupino Pivovarna Laško imamo podpisano štiriletno pogodbo. Kdor bo, če bo, prevzel pivovarno, bo po mojem mnenju pogodbo še naprej spoštoval. Pivovarna, ki prodaja izdelke za vsakodnevno uporabo, bo potrebovala prostor za oglaševanje. Verjetno bo nekaj vrnila družbi. Pričakujem, da se na tem področju kaj bistvenega ne bo spremenilo.

A vendarle, če bi se glavni pokrovitelj hipotetično povsem umaknil, se verjetno strinjate, da bi mesto, kot je Celje, preprosto moralo preživeti klub s takšno tradicijo. Na kakršnikoli ravni že. Čez dve leti bomo imeli 70 let rokometa v Celju. Če se je lahko igral 50 let pred pivovarno, verjamem, da se bo tudi v prihodnjih sto letih. Ne bo se zgodilo, da bi se v Celju prenehal igrati rokomet. Imamo zanesenjake, prostovoljce, mlade igralce, mlade trenerje … Mi se bomo menjavali, rokomet pa se bo igral.