Denič: Na prvi tekmi kratke roke, velike oči, ročna zavora

Slovenci so premagali Grčijo, Hrvaško in Srbijo, igrali neodločeno s Tunizijo ter izgubili z Egiptom. ''Če pogledam celoto, sem gotovo zadovoljen. Po prvi tekmi (porazu z Egiptom 28:33, op. a.) so fantje rastli tako posamično kot tudi kot ekipa. To se je videlo v nadaljevanju tekmovanja, kjer smo bili bolj gotovi, zbrani, veliko bolje smo izvajali taktične zamisli. Za afriške reprezentance in domačine je to tekmovanje veliko pomembnejše kot za nas. Prihajajo v popolnih postavah, imajo visoke cilje. Zgodi se poraz z Italijo, Turčijo. Že pred turnirjem pa se je vedelo, da je reprezentanca Egipta daleč najmočnejša. Vseeno bi bilo mogoče drugače, če bi imeli prvo tekmo s slabšim nasprotnikom. Edini slabši nasprotnik pa je bila Grčija. Na tej tekmi bi lahko dobili malo več samozavesti. Na žalost pa smo prvo tekmo igrali z Egiptom. Ne da mi nismo delovali v redu, Egipt je bil preprosto boljši v vseh elementih. Zmagal je čisto. Ampak odigrali smo pet dobrih tekem, s čimer sem zadovoljen,'' ocenjuje selektor Boris Denič, ki je od vidnejših članov A-reprezentance popeljal v Adano, kjer se je turnir igral, le Jureta Dolenca, Mateja Gabra, Uroša Bundala in Boruta Mačkovška. ''Na prvi tekmi je bila roka kratka, oči velike, vse skupaj je bilo nekako v ročni zavori. Kasneje smo se sprostili in napredovali tako posamično kot kolektivno. To je bil največji plus turnirja,'' je bil slikovit Denič.

A palec navzgor za slovenske igre seveda ne pomeni, da bo garnitura, ki se je podala v vročo Turčijo, kar takoj dobila glavno besedo tudi v najboljši selekciji. ''Fantje, ki so bili v Turčiji, imajo potencial, dejstvo pa je, da potrebujejo precej močnejše tekme. Že sredozemske igre so neka druga dimenzija. Všeč mi je, da so fantje to začutili. Tekmovanje je bilo dobra investicija vanje. Da so videli, kje so, kaj je treba še storiti, koliko dela je potrebnega, da prideš na visoko raven. Egipt je bil prvi, a ni v svetovni rokometni konici. Če nas je gladko premagal, se fantje zavedajo, kje v tem trenutku so,'' ohranja trdno vez z realnostjo Ljubljančan, čigar ponujeni odstop je pred tedni predsedstvo Rokometne zveze Slovenije zavrnilo, a seveda kakovosti ne zapira vrat: ''Nekaj jih je že zraven. Nekateri drugi pa so pokazali, da jih je treba spremljati in vlagati vanje. Poimensko ne bom nikogar navedel. Kot ekipa so odigrali dober turnir. A en poraz v nepravem trenutku je vse tekmovanje obrnil na glavo in izpadlo je, da smo bili peti. To je lepa šola.''

Šola, ki je nekatere tudi prvič uvajala v Deničev sistem, kjer so vloge natančno določene. Več težav kot v napadu in oziroma pri realizaciji pa je bilo v obrambi. Slovenija je največ igrala postavitev 6-0, nekaj tudi 5-1, posluževala pa se je tudi tesnega pokrivanja.