Seul 1988

Po letu 1964, ko je OI gostil Tokio na Japonskem, so se najboljši športniki sveta znova zbrali na azijskih tleh. Za trenja, ki so postala že sestavni del olimpijskega dogajanja, je tokrat poskrbelo sovraštvo med Južno in Severno Korejo. Slednja na olimpijska prizorišča ni poslala svojih tekmovalcev. Vse udeležence pa je navdušila gostoljubnost domačinov, ki je skladno z dobro organizacijo skrbela za prijeten športni festival. Skazil ga je le odmeven škandal z dopingom v moškem teku na 100 metrov.

Kanadčan Ben Johnson in Američan Carl Lewis sta v teku na 100 metrov poskrbela za pravo poslastico iger. Šprint je z izjemnim časom 9,79 dobil Kanadčan. Kmalu pa so mu dokazali jemanje steroidov, tako da je bil naposled ob svoje zlato. Prejel ga je Lewis, ki je bil ob tem še drugi na še enkrat daljši razdalji, s štafeto 4x100 metrov pa je postal olimpijski prvak.

Vseeno pa Američani niso bili prva velesila iger, saj sta Sovjetska zveza (55 kolajn) in NDR (37) dokazali športno premoč nad zahodnimi državami. V atletiki sta tekmovanja zaznamovala še ukrajinski skakalec ob palici Sergej Bubka, ki je kot prvi preskočil magično mejo šestih metrov in postal olimpijski prvak, in legendarna Florence Griffith – Joyner. Nepozabna “Flo-Jo”, ki je nepričakovano umrla septembra leta 1998, je v Seulu slavila zmagi na 100 in 200 metrov, kot članica štafet 4x100 in 4x400 metrov pa je prejela še dve zlati kolajni.

Najbolj vztrajna zbiralca žlahtne kovine sta bila izjemna nemška plavalka Kristin Otto, ki je pobrala kar šest zlatih odličij, in plavalec Matt Biondi, ki je osvojil pet zlatih ter po eno srebrno in bronasto medaljo.