Prvi olimpijski spomini slovenskih "Brazilcev"

Igre 31. olimpijade, ki se bodo začele v zgodnjih sobotnih jutranjih urah po slovenskem času, bodo 28. olimpijske igre po vrsti. Z naskokom najmanj se jih spominja najmlajša v slovenski olimpijski odpravi, 15-letna plavalka Janja Šegel. Njen spomin seže le do zadnjih olimpijskih iger, ki jih je pred štirimi leti gostil London. Katere igre pa so v spominu preostalih članov slovenske olimpijske odprave?

Uroš Zorman v družbi telovadke Teje Belak

Vodja se spominja Los Angelesa

Iztok Čop (1972), vodja reprezentance: "Bledi spomini so verjetno vezani še na Moskvo 1980, zelo dobro pa se spominjam vaterpolske tekme jugoslovanske in ameriške reprezentance štiri leta pozneje v Los Angelesu. No, že ob Seulu 1988 pa sem povsem zavestno stiskal pesti za blejske veslače. Takrat sem že slutil, da bom tudi sam nekega dne zajadral v olimpijske vode. O kolajnah pa seveda nisem razmišljal."

Je strelstvo šport?

Živa Dvoršak (1991), strelka: "Sydney 2000. Takrat sploh nisem vedela, da je strelstvo šport, zlato odličje Rajmonda Debevca pa so mi starši prikazali kot uspeh strelca na vozičku. Štiri leta pozneje sem se tudi sama podala na strelišče in med drugim spoznala Rajmonda. Zdaj odštevam ure do svojih drugih olimpijskih iger – kot strelka."

Zimski spomini prvega loparja

Bojan Tokič (1981), namiznoteniški igralec: "S sošolci in učiteljem smo leta 1994 spremljali zimske olimpijske igre v Lillehammerju. Naši junaki so bili Jure Košir, Katja Koren … Seveda sem tudi sam upal, da bom nekega dne postal olimpijec. Želja se mi je uresničila leta 2008."

Nepozabna Barcelona 1992

Rok Drakšič (1987), judoist: "V spominu imam Barcelono 1992 in prvi kolajni za Slovenijo. Že leta 1996 sem pred malim ekranom stiskal pesti za Brigito Bukovec in Andraža Vehovarja. Priznam pa, da dolgo nisem sanjal o tem, da bom sam kdaj olimpijec."

Rokometni kapetan in Sarajevo 1984

Uroš Zorman (1980), kapetan rokometne reprezentance: "Bil sem štiriletni fantič, ki je spremljal zimske olimpijske igre v Sarajevu. No, takrat nisem najbolje vedel, kaj se dogaja. Bolj natančno sem se posvečal nadaljnjim igram, predvsem tistim, ki jih je leta 1996 gostila Atlanta, kjer je hrvaška reprezentanca osvojila zlato kolajno."

Prvi olimpijski spomini Bojana Tokiča so zimski.

Stiskal pesti za zdajšnjo trenerko

Adrian Gomboc (1995), judoist: "Prvi olimpijski spomin? Atene 2004. Gledal sem predvsem košarko, rokomet in atletiko. Seveda se spominjam tudi borb bronaste Urške Žolnir. Zanimivo, zdaj čakam na svoj prvi olimpijski nastop, moja trenerka pa je prav Urška."

Kdor čaka, dočaka

Boštjan Maček (1972), strelec: "Verjetno Los Angeles 1984 in Seul 1988. Spremljal sem predvsem atletska tekmovanja, v spominu pa mi je ostal Carl Lewis. Že takrat sem sanjal o tem, da bi tudi sam nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Čakal sem zelo dolgo, do leta 2012."