Jezus se je v pričakovanju olimpijske sambe skril med oblake

Foto: Thinkstock

Mogočni kip Jezusa pred igrami pogosto ni razgledna točka.

"Uf, še v Sočiju je bilo na trenutke bolj toplo," se je, potem ko se je vrnil z vetrovnega televizijskega vklopa za eno od nemških televizijskih postaj v priložnostnem studiu ob plaži Copacabana, pošalil izkušeni novinar.

Soči, prizorišče zadnjih zimskih olimpijskih iger leta 2014, so res zaznamovale neobičajno visoke temperature, ki so se predvsem ob Črnem morju včasih približale celo 20 stopinjam, za nameček pa je večji del iger sijalo sonce.

Precej manj sonca je te dni v Riu de Janeiru, kjer so ob brazilski zimi temperature na ravni Sočija. Poleg tega pa je ozračje tudi precej vetrovno, tako da Copacabana bolj kot na množično zbirališče kopalcev, igralcev odbojke na mivki in nogometa spominja na opuščeno plažo, na katerih je skorajda več prodajalcev različnih izdelkov kot pa turistov. Ti so nejevoljni tudi zaradi dejstva, da je mogočni kip Jezusa kot ena najbolj znanih znamenitosti večinoma skrit v oblake.

Olimpijske igre pri "sosedih"

"Vreme se tu hitro spreminja. Tudi sonce se bo kaj hitro znova pokazalo in ogrelo Rio," je v nič kaj ugledni angleščini ob ogledovanju v nebo skupinici avstralskih turistov pojasnjeval eden od natakarjev v številnih lokalih ob Copacabani. V teh pretirano močnega olimpijskega utripa (še) ni mogoče čutiti. Ob redkih izveskih z olimpijskimi simboli na bližajoči se veliki športni dogodek opozarja predvsem mogočna arena za turnir v odbojki na mivki, ki se bo odvijal zgolj lučaj od morja.

Še občutno manj olimpijskih kazalcev je v preostalih turistično obleganih predelih Ria de Janeira. Olimpijski vrvež namreč nastaja v kar krepko oddaljeni Barri, kjer sta nastala mogočen olimpijski park s številnimi športnimi objekti in pa bližnja olimpijska vas. Tam je olimpijski utrip občutno močnejši, tudi v slovenskem taboru, ki je iz dneva v dan številčnejši.

Brazilci ujeli olimpijski ritem   Slovenski del olimpijske vasi hitro pade v oči.

Slovensko olimpijsko družino, ki bo z dvigom zastave v olimpijsko vas povsem uradno naseljena šele danes, so dobrih 48 ur pred začetkom iger okrepili del judoistične odprave, teniška igralka Polona Hercog in pa plavalci, ki so se v Rio preselili z aklimatizacijskih priprav v Santosu. Vsi po vrsti, podobno kot tudi tuja konkurenca, že preizkušajo olimpijske objekte.

"Večji težav nimamo, brez manjših pa žal ne gre. Večje število olimpijcev je vnovič razkrilo pomanjkljivosti stavb v olimpijski vasi. Znova so se pojavile težave z odtoki, v nekaterih sobah so se pritoževali nad zamakanjem … Tudi s šoferji, ki v Riu niso povsem 'domači', imamo kar nekaj težav. A Brazilci so veliko bolj odzivni kot ob našem prihodu," pojasnjuje reprezentančni tiskovni predstavnik Brane Dmitrović.

Tradicionalne tančice skrivnosti

V slovenski odpravi medtem "preštevajo" tudi športnike, ki se bodo ob 20 spremljevalcih udeležili petkove otvoritvene slovesnosti. Številka bo znatno manjša od 60, saj mnogi športniki še niso pripotovali v Rio, del odprave pa prvi nastopi čakajo že v soboto dopoldan.

Kar nekaj neznank pa se suče tudi okrog otvoritvene slovesnosti, ki bo po zagotovilih organizatorjev svojevrsten spektakel. Manjkala ne bo niti samba, bolj skrivnostni pa so, skladno s tradicijo, pri vprašanju zadnjega nosilca olimpijskega ognja. Prvi favorit ostaja sinonim za brazilski nogomet Pele. A favoriti ne zmagujejo vedno. Ne le v športu, mar ne?