Amsterdam 1928

Kraj in čas: Amsterdam (Nizozemska); 17. maj – 12. avgust 1928
Ostali kandidati: Los Angeles
Udeležba: 46 držav, 2883 športnikov
Število športov: 14 športov, 109 disciplin
Ogenj je prižgal: ogenj je gorel, slovesno prižiganje nastopi leta 1936
Igre je odprl: princ Hendrick
Olimpijska prisega: Henri Denis

Amsterdamske igre so predstavljale izjemen poligon za vrnitev nemških športnikov, ki so po šestnajstih letih znova občutili olimpijski utrip. Izjemno željo po vrnitvi v olimpijske arene so potrdili z odličnimi nastopi, tako da se je na lestvici držav udeleženk pred Nemčijo zavihtela le Amerika. Slednja je znova "deklasirala" vse tekmece, saj je pobrala kar 56 medalj, od tega 22 zlatih. Najuspešnejši posameznik pa je bil telovadec Georges Miez.

Olimpijsko druženje na Nizozemskem je olimpijski protokol obogatilo z olimpijskim ognjem, ki je zagorel na stolpu pred novim štadionom. Tudi štadion je bil že sam po sebi prava posebnost iger. Zanj je arhitekt Jan Wils prejel zlato medaljo olimpijskega umetnostnega natečaja.

Organizatorji so si sicer z marsičem prislužili številne pohvale, na sila negativen odziv pa je naletel poskus monopola fotografiranja. Nizozemci so namreč fotografske pravice podelili enemu samemu podjetju, pri tem pa so skrbno pazili, da nihče drug na prizorišče ni prišel s fotografskim aparatom. Posledica tega so bile dolge vrste pred športnimi objekti, tako da je bil organizator ob kopici pritožb prisiljen uvesti bolj liberalen sistem.

Prvič v zgodovini OI so pravico nastopa v atletiki dobila tudi dekleta, ki so se merila v tekih na 100 in 800 metrov, v štafetnem teku 4x100 m, v skoku v višino ter v metu diska. »Pravico« do nastopa je na najučinkovitejši način izkoristila nemška tekačica Lina Radke, ki je v teku na 800 m postavila svetovni rekord.

Slovenci in OI 1928

Na krilih izjemnih pariških rezultatov se je slovenska olimpijska odprava, ki je štela 9 članov (od skupno 40 v jugoslovanski vrsti), podala v Amsterdam z velikimi pričakovanji. Telovadci so navduševali tudi na Nizozemskem in se v domovino vrnili z odličji vseh treh barv. Osrednja vloga je znova pripadla Leonu Štuklju, ki je na svojih drugih olimpijskih igrah osvojil še tretje zlato. Tokrat je bil nepremagljiv na krogih, kjer je bil oster boj z Vacho. Slednji je na koncu zaostal za 0.25 točke in je moral zlato prepustiti slovenskemu šampionu. Le-ta je na poti do bronastega odličja izdatno pomagal tudi ekipi, v kateri so bili še Primožič, Malej, Antosiewicz, Gregorka, Porenta in Derganc. Amsterdamsko trilogijo je Štukelj sklenil še z bronom v mnogoboju. Njegov uspeh sta izjemno uspešno dopolnila tudi Jože Primožič in Stane Derganc. Prvi je osvojil srebrno odličje na bradlji, drugi pa si je pritelovadil oziroma priskakal bron v preskoku. V isti disciplini je četrto mesto osvojil Primožič, ki je bil tudi peti v mnogoboju in šesti na drogu.