Vrata v Zasavje

Imam veliko srečo, da živim na obrobju Ljubljane z neskončno možnostmi rekreacije. Dva najstniška sinova sta raziskovanju dodala novo dimenzijo in spomini iz otroštva na kolesu najhitreje oživijo. Kot kakšen lokalni turistični vodič odkrivam skrivnosti zgodovine in geografije meni ljubih krajev. Odločim se, da bom del naših skupnih kolesarskih vtisov začel zapisovati. Morda pridejo komu prav kot namig za izlet ali kot dodatna refleksija za vse tiste, ki Vrata v Zasavje dobro poznate.

Izhodiščna točka: Dolsko ob gostilni Vegov hram pred obnovljenim kulturnim domom Dolsko.

Takoj na začetku je treba pošteno zagristi v klanec gričevnatega amfiteatra, ki mu dominira mogočna Murovica (743 m. n. v.). Gre za skrajni zahodni del Posavskega hribovja, ki na našem koncu počasi ponika v ljubljansko kotlino. Cilj prve etape je vzpon na Jemčevo znamenje. Gre za naravno sedlo pod Murovco, ki povezuje dolino Save z Moravško dolino. Po asfaltni poti mimo Novih Vinj do Hriba še gre, na slabega pol kilometra makadama do sedla pa najstarejšemu članu odprave občasno zmanjka sape.

To izkoristim za malo geologije in predstavitev dolskega nariva, ki poteka po obrobju Murovice in loči starejše skrilavce in mlajše apnence in je krivec za hud zadnji vzpon. Ta je nagrajen s slikovitim razgledom na Kamniške Alpe tik nad rojstno hišo pesnika Daneta Zajca.

Gre za eno najlepših in razglednih točk s pogledom na Kamniške Alpe in Sveto Trojico. Pogosto razmišljam, zakaj je pesnika tako pogosto vleklo v domače kraje. Otroški spomin nanj je še vedno živ, saj je bil pogosto na domačiji. Zame je to eden najbolj čarobnih krajev v moji okolici. V neposredni bližini so razvaline Tovorovega gradu (uradno je to grad Rabensberg ali Koprivnik). Od gradu so danes ostale razvaline in grajski vodnjak. Nekoč je nadziral pot iz Moravč proti Savi. Z roba obzidja se odpira čudovit razgled na domače kraje.

Mimo številnih počitniških hiš in z mogočnimi Kamniškimi Alpami v ozadju se spustimo do Zgornje in Spodnje Javorščice in nato mimo Vrhpolja do gradu Tuštanj. Ob prihodu na grad nas pričaka pav, ki se elegantno sprehaja po lepo urejenem vrtu. Fantoma razložim zgodbo o aktualnem graščaku Petru Pirnatu, ki skrbi za družinsko dediščino. Grad je namreč prešel iz plemiških rok grofov Lihtenbergov in pozneje Scharijev v rod grajskega vrtnarja Luke Pirnata, s katerim se je poročila zadnja lastnica modre krvi. Grad je lepo obnovljen in edini v Moravški dolini, ki je od nekdaj šestih gradov ohranjen.

Krašče, kjer je znana gostilna Frfrav, so predmestje Moravč in kmalu smo na obvezni kavici na glavnem trgu, kjer prevladuje mogočna cerkev Sv. Martina. Moravče so bile že od 12. stoletja dalje upravno središče širšega zaledja. Pogledamo si še tri ribnike in se čudimo barvitosti novogradenj na obrobju kraja.

Več kilometrov udobne vožnje nas loči od Domžal. Na voljo je več poti. Bolj mirna in slikovita je prek odcepa pri Brezjah proti Gorjuši in naprej proti Domžalam. Druga možnost je mimo Krtine, Doba in naprej do Domžal. Ta je posebej zanimiv zaradi osamelega Moravškega krasa. Približno 15 kilometrov dolg pas traisnih in jurskih krednih apnencev skriva več kot 70 odkritih kraških jam in številne vrtače, žlebiče in ponikalnice.

Domačinom burijo domišljijo že od nekdaj, saj je kraških pojavov polno tudi na vrhovih Murovice in Ciclja. Nepoznavalce kraške okolice Ljubljane presenetita Železna jama, ki je za obiskovalce odprta že vse od leta 1963, in bližnji Jamarski dom na Gorjuši z malim speleološkim muzejem, ki je vreden postanka in ogleda.

Čas zaradi številnih naselij in pestrosti narave hitro mine, ves čas pa nas spremljajo razgledi na Posavsko hribovje in številne cerkve. Zelo lepo je urejena in vzdrževana Zelena os – kolesarska in sprehajalna pot ob Kamniški Bistrici, ki vodi do obrobja Domžal.

Zadnja etapa vodi mimo Ihana. Rojstni kraj naše babi Neže, ki ve o kraju povedati veliko zanimivosti. Sama je odraščala ob eni od mlinščic, kjer so predniki postavili mlin, žago in gostilno. Prav sistem mlinščic, ki so poganjale mline in žage, je bil razlog za gospodarski razvoj kraja, ki je pozneje postal bolj znan po farmi prašičev.

Za kako pomembno dejavnost je šlo, priča dogodek iz leta 1963, ko sta kraj obiskala premier Sovjetske zveze Nikita Hruščov in predsednik Josip Broz Tito. Menda so takrat čez noč asfaltirali novo cesto, ki je bila zgrajena za to priložnost.

Po cesti se je v Ihan pripeljala delegacija petdesetih avtomobilov. Kakšno leto pozneje je ihanski prašičerejski čudež obiskal še češki predsednik Anton Novotny. Po modelu ihanske farme pa so jih zgradili kar nekaj v vzhodni Evropi. No, cesta nam še vedno dobro služi in radi kolesarimo po njej.

Pot lahko na Vidmu končate čez Zasavsko cesto prek Dola in Kleč ali po zgornji stranski cesti čez Zajelše in Kamnico do Dolskega. Priporočam zadnjo, saj si boste ob koncu poti lahko ogledali še novo turistično znamenitost, oslovsko čredo v Kamnici.

Lifestyle

Verjetno največja koncentracija trampolinov in fasad vseh barv mavrice na kvadratnem metru površine.

Trivia

Vinje – ime vasi pod nekdanjim Tovorovim gradom izhaja od vinske trte, ki so jo nekoč gojili podložniki v strmi rebri pod grajskim poslopjem. Še danes se najdejo ostanki divje vinske trte, ki je zavarovana rastlina. Gre za avtohtono podvrsto običajne vinske trte.

Okrepčila

Za zagrizene mesojedce gostilna Frfrav v Kraščah, ki pa je bila ob našem obisku še v fazi zagrevanja. V Moravčah ne manjka barov za kavico in sok, med drugim tudi Rosfrej bar, namenjen mlajšim, in tradicionalni Pri Jurku. Malce naprej od Frfrava je zdaj že legendarna italijanska gostilna Krtina D'Ampezzo, ki je vredna posebnega obiska. Na relaciji Krtina–Dob–Domžale je koncentracija gostiln, barov in drugih gostinskih obratov prevelika za hitro odločitev, zato po želji mlajših članov ekspedicije zmlatimo okusne pizze v ihanskem Danteju.

Vrata v Zasavje

Eno lepših in razgibanih kolesarskih področij Slovenije, ki je med manj obleganimi. Na poti je polno malih skritih vasi, zanimivih zgodb blizu Ljubljane. Pokrajinska pestrost in prehodnost med ravninskim Ljubljanskim poljem in obronki Posavskega hribovja z veliko reliefno razgibanostjo zagotavlja neomejene kolesarske in pohodniške užitke.