S tekaškimi smučmi od meje do meje

Če imate radi zimo, neokrnjeno naravo, smučarski tek in ekstremne izzive, potem je za vas kot nalašč legendarna avantura po Finskem – "Rajalta Rajalle Hiihto" (slovensko Od meje do meje). Popotovanje na tekaških smučeh čez brezkončna laponska prostranstva je rekreativna netekmovalna preizkušnja, dolga 440 kilometrov, ki poteka tik ob polarnem krogu od ruske do švedske meje. Udeleženci razdaljo pretečejo v sedmih dneh, najkrajša dnevna etapa je dolga 48 kilometrov, najdaljša pa 88 kilometrov. Za tiste, ki se jim to ne zdi nič posebnega – Finci so že nekajkrat organizirali tudi prečenje od juga do severa dežele, ki znaša 1800 kilometrov. Le kje drugje kot v Skandinaviji še lahko najdete tisoče kilometrov urejenih tekaških prog in le kje drugje je pot skozi naravo tako povezana s potjo v tišino duše?

Dogodek privablja športne zanesenjake že od leta 1984, ko se je v smučine podalo nekaj domačih navdušencev, sčasoma pa je prireditev dobila mednarodni značaj in je pravi magnet za pustolovce z vseh vetrov in vseh starosti. Najmlajši popotnik v zgodovini prireditve je imel komajda dobrih 10 let, najstarejši pa je že prekoračil osmo desetletje. Če tako kot Finci s smučarskim tekom odrasteš, živiš in se posloviš, potem času ne šteješ ne zim ne poletij, ampak se mu prepustiš v pričakovanju tistega, kar si se namenil in kar ti je namenjeno. Tudi zato se nekateri tega teka udeležujejo iz leta v leto.

Seveda je treba biti na takšen podvig dobro pripravljen, saj skrajne razmere zahtevajo pravilno pripravo smuči, poleg tega pa pogosto rezek mraz z minus 30 stopinjami ne prizanaša tudi najbolj jeklenim. V številnih postojankah na poti sicer velikodušni prostovoljci ponujajo tople napitke, juho, sadje, čokolado ali rozine za novo moč in lažje premagovanje dolgih kilometrov.

Konec etape za prerojeno telo poskrbi finska savna, po kateri se lahko najbolj pogumni povaljajo po snegu, ob jasnih večerih pa utrujene oči in radostno srce napolni še severni sij. Morda se ponoči komu sanja tudi o losih, če bi imeli čas, pa bi se lahko blizu začrtane proge v Rauni ustavili tudi v najsevernejšem živalskem vrtu na svetu, ki v avtentičnem okolju gosti več kot 50 različnih živali iz arktičnega okolja.

Maloštevilna četica pionirjev, ki so utirali prve smučine, je danes prerasla v večstoglavo pisano množico, ki neizmerno uživa v vsem, kar takšen tek ob polarnem krogu ponuja – zaledenela jezera, pravljične gozdove, neskončne planote in trenutke za srečanje s samim seboj. Zgornja meja udeležencev je 400 tekačev, ki se v enakomerno razporejenih skupinah odpravi na pot nekaj dni zapored "od meje do meje" iskat svoje meje, doživetje pa je tako navdušujoče, da jih nekateri prestavljajo vsako leto znova.