Pa samo teči sem želel

Želja je bila ogromna, motiva ni manjkalo, a ko te ustavi poškodba … Najtežje je, ko ne moreš storiti ničesar, popolnoma si nemočen. Treba se bo sprijazniti, priznam, nisem se še. Vložil sem veliko časa, truda, na koncu pa te izda telo. Vedno pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Trenutno še ne najdem odgovora na to. Kljub vsemu lahko rečem, da je bilo vredno in zagotovo bom še poskusil.

Ravno v ponedeljek sem imel pogovor z našo najboljšo teniško igralko Polono Hercog, ki je imela v preteklosti kar precej težav s poškodbami. Spraševal sem se, kako mora biti šele profesionalnim športnikom, ki jih pestijo poškodbe. Oni praktično vse vložijo v svojo športno kariero.

Prvič sem podvomil v nedeljo

Če sem iskren, sem prvič o svojem nastopu podvomil v nedeljo, ko mi je uspelo preteči le pet kilometrov. Noga me je bolela že od prvega koraka in jasno mi je bilo, da s takšno bolečino nisem sposoben preteči deset kilometrov, kaj šele 42-kilometrsko razdaljo.

Takole vam bom rekel, smolo imate

V ponedeljek sem se oglasil pri fizioterapevtu. Ko sem mu povedal za stanje, mi je dal takoj vedeti, da ni vredno. "To ni zadnji maraton, raje počakaj na naslednje leto ali pa se v miru začni pripravljati na dunajski maraton."

Da si ne bi česa očital, sem se odločil, da grem na ultrazvok kolena. Želel sem vedeti, za kakšno vrsto poškodbe gre in kako jo čim prej pozdraviti. V torek me je pregledal dr. med. spec. radiolog Tomaž Klinar. Všeč mi je bilo, ker je bil iskren. "Gre za tipično tekaško poškodbo oziroma takole vam bom rekel, smolo imate." Seveda sem izkoristil priložnost in mu postavil še nekaj dodatnih vprašanj, na katera mi je brez težav odgovoril. Na koncu sva prišla do sklepa, da me čakajo trije tedni mirovanja in da je mojih sanj o prvem maratonu konec. Imel sem še kanček upanja, a sem nekako pričakoval tak scenarij.

Petra, Alenka, srečno!

V naši redakciji nisem edini, ki se je pripravljal na ljubljanski tekaški praznik. Svoje naloge sta se zelo resno lotili tudi sodelavki Petra in Alenka. Glede na njuno zagnanost ne dvomim, da jima bo uspelo. Veliko tekaških užitkov želim tudi vsem drugim, ki se bodo udeležili letošnjega ljubljanskega maratona. Upam, da se vidimo prihodnje leto.