Žbogar: Garam za takšne trenutke

Le kdo bi si upal napovedati, da bo imela Slovenija slab teden pred zaključkom iger 29. olimpijade na svoje računu že kar pet medalj. Zlatu Primoža Kozmusa, srebru Sare Isakovič in bronoma Lucije Polavder ter Rajmonda Debevca je jadralec Vasilij Žbogar dodal še svoj prispevek. Po bronu v Atenah je tokrat v laserju prišel do srebrnega odličja.

"Za ta nastop sem dal dušo. Dve leti sem razmišljal le o olimpijskem nastopu. Ko sem prišel v Qingdao, sem vedel, da sem storil prav vse za uspeh. Dokazal sem, da atenska kolajne vendarle ni bila naključna," je prve vtise strnil 32-letni jadralec iz Izole, ki je tako postal deseti slovenski športnik z več kot eno medaljo na poletnih olimpijskih igrah. "Ta medalja mi morda pomeni še nekoliko več kot tista v Atenah. Veliko energije sem namreč posvetil učenju nove tehnike. Če bi imel 20 let, bi novo tehniko osvojil v pol leta, pri mojih letih traja to malce dlje."

"Kaj sem jim naredil?"

Žbogar se je tudi svoje druge olimpijske kolajne veselil nadvse čustveno. "Kaj sem jim naredil," so bile njegove prve besede, ko je znova stopil na kopno. Ko je nekoliko zbral misli, je spoznal, da vloženi trud ni bil zaman. "Le moji najbližji vedo, koliko sem treniral, koliko sem vložil v ta projekt. Sedaj je vse poplačano in pozabljeno. Presrečen sem. Če pa bi bil četrti, bi se verjetno še dolgo tolkel po glavi," je dejal mož, ki je v odločilni regati navdušil z izjemno strategijo. Sicer pa je bil večji del kitajskega nastopa v igri za najvišja mesta. "Konkurenca je bila izjemna, zato kakšen moj slabši rezultat ni zgolj posledica slabšega jadranja. Šlo je 'na nož'. Predvsem v boju za medalje. Očitno so bili ostali še nekoliko bolj nervozni," je bil presrečen zgovorni Primorec.

Samostojna regata

"Regato sem odjadral perfektno, brez napak. Kljub jutranji živčnosti sem se zbral in jadral brez napak. Odpeljal sem tako, kot sem si želel," je bil nad opravljenim delom navdušen Žbogar, ki se v odločilni regati z vodilnim Novozelandcem ni pretirano obremenjeval. Zato pa ga je v tej samostojni regati skrbel veter, ki bi lahko zaustavil njegov pohod.

"Ko sem bil v dobrem položaju, sem vsake tri sekunde pomislil, da se lahko veter povsem umiri. Kaj bo, če bo 'bonaca'? Velikokrat sem imel smolo. No, tokrat ne. Sreča se mi je nasmehnila v pravem trenutku. Tokrat je sreča zgolj dejstvo, da veter ni pojenjal," se spominja Vasilij, ki je s trenerjem Trevorjem Millarjem v zadnjih letih večkrat obiskal Qindgado in se privajal na nepredvidljive razmere.

Bron, srebro …

Bron v Atenah in srebro v Pekingu. Naslednje vprašanje se ponuja kar samo po sebi. Zlato v Londonu? "Ne bi bilo slabo," je odvrnil "Vasko" in dodal: "Ostajam v jadranju, saj je to moje življenje. Res trdo garam. A garam prav za takšne trenutke. London? Štiri leta so sicer dolga doba, a po drugi strani se vse vrti tako hitro. Če bo prava volja, bi res rad napadel zlato medaljo."