Vogrinec: Z malce sreče domov tudi z medaljo

Zimske olimpijske igre v Vancouvru bodo za Toneta Vogrinca že desete, a tokrat se prvič na osrednji zimsko-športni dogodek odpravlja kot vodja delegacije. Legendarni smučarski delavec, ki bo prav med igrami dopolnil 68 let, je res stari maček olimpijskih iger. Dovolj pove podatek, da se je vse do zadnjega potegoval za vstopnico na ZOI 1964 v Innsbrucku, a je olimpijski krst doživel šele ducat let pozneje. "Teden dni pred odhodom me je v kvalifikacijskem dvoboju ugnal Oto Pustoslemšek iz Mežice in tako potoval na igre, sam pa sem ostal doma. V Grenoble štiri leta zatem jugoslovanska reprezentanca zaradi političnih razlogov ni potovala. Tudi v Saporo leta 1972 kot trener ženske smučarske reprezentance nisem potoval, saj je se na Japonsko zaradi pomanjkanja denarja odpravil le Marko Kavčič. Od leta 1976 pa sem bil stalno prisoten v olimpijskih odpravah," se svojih olimpijskih začetkov spominja Vogrinec, ki je po Innsbrucku potoval še v Lake Placid, Sarajevo, Calgary, Albertville, Lillehammer, Nagano, Salt Lake City in nazadnje Torino.

In s kakšnimi mislimi se Vogrinec odpravlja v Britansko Kolumbijo? "Ne pričakujmo preveč. Ne bodimo prepotentni, misleč, da smo močna športna nacija, ki lahko govori le o medaljah. Tudi šesta sedma ali deseta mesta so lep uspeh. Je pa res, da imamo v tem trenutku kar nekaj športnikov, katerih ambicije segajo do medalj," pravi "Tona" in dodaja, da se lahko ob naklonjenosti Fortune Slovenija znajde tudi med dobitniki medalj, kar je osnovni cilj. Več o Vogrinčevih pričakovanjih v spodnjem video-zapisu …