Torek,
29. 4. 2008,
17.09

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 29. 4. 2008, 17.09

8 let, 6 mesecev

Sydney 2000

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Igre ''novega tisočletja'' je gostila Avstralija. Po Melbournu leta 1956 je tokrat priložnost dočakal Sydney, ki je z zlatimi črkami zapisan tudi v slovensko zgodovino.

Kraj in čas: Sydney (Avstralija); 15. september – 1. oktober 2000 Ostali kandidati: Peking, Istanbul, Manchester Udeležba: 199 držav in 4 športniki pod zastavo MOK, 10.651 športnikov Število športov: 28 športov, 300 disciplin Ogenj je prižgal: Cathy Freeman Igre je odprl: William Deane Olimpijska prisega: Rechelle Hawkes


Čeprav so mnogi pričakovali, da bo olimpijski ogenj že leta 2000 prvič gorel na Kitajskem, pa je morala največja svetovna država svoje olimpijske sanje preložiti za dve olimpijadi, drugič v zgodovini pa je priložnost dobila dežela ''tam spodaj''.

Že spektakularna otvoritvena slovesnost, na kateri sta bili izbrani vrsti Severne ter Južne Koreje združeni pod eno zastavo, in sodobni objekti so obljubljali pravi praznik športnikov iz 199 držav (izmed članic MOK je manjkal le Afganistan). Med njimi je bila tudi Slovenija, ki je po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj cenjenih olimpijskih kolajn. Sicer pa so bili pri zbiranju kolajn vnovič najbolj marljivi Američani. V ZDA je romalo 38 zlatih, 24 srebrnih in 32 bronastih. Zadovoljni so Avstralijo zapuščali tudi Rusi in Kitajci, medtem ko so gostitelji doma zadržali 58 kolajn, od tega 16 zlatih. Eno je v avstralsko zbirko prispevala tudi tekačica na 400 metrov Cathy Freeman, ki je deset dni pred tem kot vrhunska športnica in predstavnica domorodcev na otvoritveni slovesnosti prižgala olimpijski ogenj.

Na igrah je blestela tudi ameriška atletinja Marion Jones, ki je prišla do petih olimpijskih kolajn, a jih danes nima več v svoji vitrini. Jonesova je namreč leta 2007 priznala jemanje nedovoljenih poživil in nato ostala brez odličij.

Bolj kot Marion pa so domačini slavili čudežnega plavalnega dečka. Tedaj komaj 17-letni Ian Thorpe je postavil svetovni rekord in osvojil tri zlate kolajne. Vseeno pa je moral v velikem dvoboju na 200 metrov prosto premoč priznati Nizozemcu Pitru van den Hoogenbandu.

V vlogo velikega junaka se je postavil tudi britanski veslač Steve Redgrave, ki je še na petih zaporednih igrah prišel do zlate kolajne, tokrat v četvercu.

Slovenci in OI 2000

Slovenski športniki so v Sydneyju sledili zgledu predhodnikov in po bronasti dobi v Barceloni in srebrni v Atlanti avstralsko avanturo "pozlatili". Izmed 74-članske odprave so se v domovino z najširšim nasmehom vrnili Iztok Čop, Luka Špik in Rajmond Debevec. Slovenija je imela svoje predstavnike v atletiki, badmintonu, gimnastiki, jadranju, kajaku in kanuju na divjih vodah, strelstvu, cestnem ter gorskem kolesarstvu, plavanju, taekwondoju, tenisu, veslanju, lokostrelstvu in rokometu.

Izjemni blejski dvojni dvojec, v katerem sta kot eden dihala Iztok Čop in Luka Špik, na jezeru Penrith ni pustil presenečenja. Nesporna favorita sta tudi v daljni Avstraliji ostala nepremagana in se na ta način z zlatimi črkami vpisala v zgodovino slovenskega športa. Izkušeni Čop, ki se je odličja veselil že v Barceloni leta 1992, je našel skupni jezik s sedem let mlajšim Lipničanom, kar sta morali naposled priznati tudi posadki norveškega in italijanskega čolna. Manj sreče je imel četverec brez krmarja, v katerem sta se olimpijskih nastopov vajenemu dvojcu Klemenčič-Janša pridružila Kolander in Prelog. Podobno kot dva slovenska čolna v Atlanti se je morala slovenska posadka sprijazniti s četrtim mestom, ki je ostalo v senci prvega olimpijskega zlata pod slovensko zastavo.

Ravno ko so se v daljavi porazgubili zvoki Prešernove Zdravljice, je za vnovično predvajanje slovenske himne poskrbel strelec Rajmond Debevec. V svojem petem olimpijskem nastopu je z malokalibrsko puško v disciplini 3x40 postavil olimpijski rekord in si vidno ganjen prislužil najžlahtnejšo kovino. Z zmago v kraljevski disciplini oziroma strelskem maratonu je uslužbenec Ministrstva za obrambo le uresničil svoje sanje.

Sicer pa so se Slovenci iz dežele »tam spodaj« vrnili še s številnimi drugimi vrhunskimi rezultati. Prijetno je v teku na 800 metrov presenetila škofjeloška atletinja Brigita Langerholc, ki je v finalu zasedla četrto mesto. Taekwondoist Marcel More je v kategoriji do 80 kg osvojil 5. do 8. mesto. Izkušeni kanuist Simeon Hočevar je v slalomu pristal na sedmem mestu. Atletinja Anja Valant je bila v troskoku deveta, kar velja tudi za jadralca v razredu 470 Tomaža Čopija in Mitjo Margona. Deseterico pa si je s kajakom na divjih vodah priveslal še Dejan Kralj.

V zgodovino se je zapisala rokometna reprezentanca, ki se je prek evropskega prvenstva na Hrvaškem kot prva slovenska ekipa v moštvenih športih z žogo uvrstila na zaključni turnir. Slovenci so pod vodstvom Leopolda Jerasa v postavi Lapajne, Pušnik, Pungartnik, Puc, Pajovič, Likavec, Banfro, Bedekovič, Tomšič, Kastelic, Vugrinec, Lubej, Šerbec, Jovičič in Cvijič osvojili osmo mesto.