Ponedeljek,
25. 1. 2010,
9.54

Osveženo pred

8 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 25. 1. 2010, 9.54

8 let, 9 mesecev

Smučarski razcvet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Če so slovenske temelje na zimskih olimpijskih igrah postavljali predvsem tekači, pa so med svetovno elito prvi zakorakali alpski smučarji.

Leta 1976 je olimpijske igre še drugič gostil Innsbruck, med 28-člansko jugoslovansko reprezentanco pa je bilo kar 26 Slovencev. Na največjem zimsko-športnem dogodku je debitiral tedaj 19-letni alpski smučar Bojan Križaj. Tržičan je z 18. mestom v veleslalomu namignil, da se počasi tudi slovenski smučarji prebijajo proti vrhu. Vseeno pa - z osmimi zmagami v svetovnem pokalu, kolajno na svetovnem prvenstvu ter malim kristalnim globusom - najboljši slovenski smučar vseh časov na ZOI nikoli ni stopil na stopničke za zmagovalce. Nekajkrat so ga izdali živci, hrbet pa mu je obrnila tudi sreča. Lep dokaz so olimpijske igre leta 1980, ko je Križaj v slalomu ostal brez uvrstitve, v veleslalomu pa se je uvrstil na nehvaležno četrto mesto. Boris Strel je tedaj osvojil osmo mesto, štiri mesta slabši pa je bil Jure Franko, kar je bil dokončen dokaz, da je vlogo vlečnega konja na ZOI prevzelo alpsko smučanje.

Po smoli v Lake Placidu se je rezultat apetit jugoslovanski in slovenskih navijačev povečal leta 1984. Domače igre v Sarajevu in odlični rezultati v svetovnem pokalu so vlivale upanje, da se lahko med dobitniki kolajn prvič zavihti tudi Slovenec. Najtežje breme je seveda znova padlo na Križaja, ki je na otvoritveni slovesnosti prisegel v imenu športnikov. Na Bjelašnici pa se mu znova ni uspelo prebiti med najboljše tri. V slalomu je pristal na devetem mestu, v veleslalomu pa na petem. Zato pa je za pravo 'norijo' med množico navijačev poskrbel Jure Franko. Tekmovalec iz Nove Gorice se je z izjemnim drugim nastopom prebil na drugo mesto in zaostal le za Švicarjem Maxom Julnom.

Sarajevskih iger se je tedaj udeležila tudi komaj 15-letna Ljubljančanka Mateja Svet. V slalomu je zasedla 15. mesto in potrdila govorice, da se v Sloveniji brusi smučarski biser. To je najboljša slovenska alpska smučarka potrdila tudi na - za naš šport najuspešnejših - igrah leta 1988. Mateja je v Calgaryju v veleslalomu zaostala le za Švicarko Vreni Schneider in tako kot prva Slovenka prišla do olimpijskega odličja. Žal so bile to njene zadnje igre.

Sicer pa so Calgary 88 zaznamovali tudi skakalci. Ob smoli Mirana Tepeša na mali skakalnici, je na večji napravi v ospredje stopil Matjaž Debeljak ter osvojil bronasto kolajno. Matjaž je bil tudi pomemben člen četverice, ki se je na ekipni tekmi veselila srebrnega odličja. Le za Finsko so tedaj zaostali še Tepeš, Primož Ulaga in Matjaž Zupan.