Po vodi splavala prva medalja

Prva slovenska medalja na igrah 29. olimpijade je splavala po vodi. Dobesedno. Prepričljivi zmagovalec ponedeljkovih kvalifikacij in za mnoge celo prvi favorit slaloma kajakašev na divjih vodah Peter Kauzer je znova premagal samega sebe, česar se je tudi najbolj bal. V vseh pogovorih pred krstnim olimpijskim nastopom je namreč poudarjal, da je njegov cilj kolajna, največji tekmec pa prav Peter Kauzer. "Prevečkrat sem se premagal," je pred polfinalnim nastopom dejal simpatični Hrastničan. Žal tudi to pot. Resda je bil znova najhitrejši, a dotika šestnajstih in devetnajstih vrat sta ga stala finalnega nastopa in boja za kolajno. "Ne znam vam povedati, kaj se je zgodilo. Lahko rečem, da ni bil moj dan. Predvsem pa občutka, ki sem ga doživel ob prihodu v cilj, ne privoščim nikomur. Vsekakor je to največje razočaranje v mojem življenju," je vidno poklapan razlagal trinajsti kajakaš polfinalnega nastopa, ki je po tekmi dolgo jezo stresal nad svojim veslom. Slednje je nato zlomljeno pristalo na tleh, sam pa se ni mogel načuditi razpletu svojega življenjskega nastopa.

Rad bi pozabil, a…

Na dokaj odprti progi se je Kauzerju za trenutek zataknilo že pri prvih protitočnih vratih. Pri prvem vmesnem času je za Benjamiom Boukpetijem iz Toga zaostajal za 83 stotink sekunde, nato pa je pospešil, ujel pravi ritem in bil že pri naslednjem merjenju vmesnega časa najhitrejši. Sledila sta dva dotika (16. in 19. vrata), pribitek štirih sekund in konec sanj o odličju.

"Vedel sem, da kvalifikacijski čas ni več pomemben. Misli sem namenjal zgolj polfinalu. Čoln je dobro 'tekel' do usodnih dveh napak," je dejal 24-letni zmagovalec zadnje tekme svetovnega pokala in dodal: "V zadnjih letih nisem prav ničesar prepuščal naključju. Želel sem pokazati, kaj znam. Kvalifikacije ne štejejo. Pokleknil sem tedaj, ko je šlo zares. Resnično upam, da bom hitro pozabil ta dan, čeprav vem, da bo težko. Verjetno si bom do konca svojega življenja očital napake, saj sem zapravil lepo priložnost za odličje. A to je šport. Potrebuješ tudi srečo. Jaz je nisem imel."

"Kajak v shrambo in domov"

"Najraje bi kajak postavil v shrambo, ga zaklenil in pustil vse skupaj. Grozni občutki. Žal jih na najbolj pomembnih tekmah doživljam prav jaz. Hočem čim prej domov," se je jezil slovenski kajakaški adut, zavedajoč se dejstva, da večletnega projekta ni pripeljal do začrtanega cilja.

Tudi vodja kajakašev Andrej Jelenc, oče in trener Peter Kauzer st. ter vodja delegacije in nekdanji kajakaš Andraž Vehovar niso našli besed, s katerimi bi umirili razočaranega Hrastničana. Spoznanje, da je znova padel na psihološkem izpitu ga še lep čas ni umirilo. "Razočaranje je razumljivo. Ne le pri Petru. Vedeli smo namreč, da je izjemno hiter. Vedeli smo tudi, da ga lahko visoke uvrstitve stanejo le kazenske sekunde. Žal je zbral dva dotika, kar je v tako hudi konkurenci pač preveč. Z enim dotikom bi imel lepe možnosti za napad v drugem nastopu," je Kauzerjev nastop ocenil Andrej Jelenc.