Največ točk prinaša brca v glavo

Slovenski reprezentantki in reprezentanta in njihova pričakovanja na olimpijskem turnirju smo v zadnjih dneh že predstavili, marsikdo pa se najbrž sprašuje, kaj je to taekwondo. Na kratko, gre za južnokorejsko borilno veščino, ki se je dokončno oblikovala v petdesetih letih prejšnjega stoletja v korejski vojski, temelji pa na precej starejši, tradicionalni korejski veščini subak, določene elemente pa je skozi zgodovino prevzela tudi iz japonskih in kitajskih borilnih veščin. Korejska beseda taekwondo je sestavljenka, tae v približnem prevodu pomeni noga ali nadzorovati, kwon pest ali udariti, boriti se ter do, ki pomeni pot, metodo ali način. Skratka taekwondo bi lahko preprosto prevedli v način udarjanja ali nadzorovanja (tudi pravilne uporabe) nog in pesti, je moč prebrati na spletni strani Svetovne taekwondojske Zveze (WTF - World Taekwondo Federation, ustanovljena 1973).

Na igrah po pravilih WTF-ja

Na olimpijskih igrah borke in borci tekmujejo po pravilih WTF, a nekoliko starejša je Mednarodna taekwondojska zveza (ITF – International Taekwondo Federation, ustanovljena leta 1966). Pravila prve ne dovoljujejo udarcev z rokami v glavo, ob tem pa so tekmovalke in tekmovalci tudi nekoliko bolje zaščiteni. Točkovanje je v obeh različicah podobno, na splošno pa je taekwondo veščina, v kateri je poudarek predvsem na brcah. Logika za tem je, da se da z nogami zadati močnejše udarce, pa tudi doseg je večji. Prav zaradi te značilnosti taekwondo v svetu borilnih veščin ne velja za najučinkovitejšo, dejstvo namreč je, da je dobra borbena tehnika z rokami nujna osnova, tako v obrambi kot napadu.

Je pa taekwondo zato čista, dinamična in nadvse atraktivna borilna veščina, z jasnimi pravili. Tisti, ki se jim bolj brutalne borilne veščine upirajo, lahko pri taekwondoju mirno uživajo v demonstraciji vrhunske tehnike, pa nokavti tudi tu niso nobena redkost. Po pravilih WTF točke prinašajo čisti udarci v t.i. hogu, ščitnik trupa, in seveda glavo, ki je kot pri amaterskem boksu zaščitena s čelado. Pod oblačilom (imenuje se dobok, sestavljajo ga bele hlače in bel suknjič, podoben pa je kimonu) imajo borke in borci še ščitnike za dimlje, piščal in podlaket, na rokah pa rokavice, ki ne prekrivajo prstov.

Sistem tekmovanja

Borbe trajajo trikrat po dve minuti, med njimi pa so enominutni odmori. Tekmovalcu v modri opremi pravijo Chung, tistemu v rdeči pa Hong. Za udarec ali brco v telo (v ščitnik hogu, ki je opremljen s senzorji in je zato beleženje uspešnih udarcev elektronsko) tekmovalec dobi 1 točko, za brco v telo iz obrata 2 točki, za brco v glavo 3 in za brco v glavo iz obrata pa 4 točke. Udarci z roko v glavo kot že rečeno, v WTF različici niso dovoljeni, posebne točkovne nagrade pa ne prinese niti morebitni nokavt. Zmaga tekmovalec z več zbranimi točkami, v primeru izenačenega izida se odloča v dodatni, četrti rundi, v kateri velja t. i. zlato pravilo. Zmaga namreč tisti, ki prvi vknjiži točko. Če zmagovalca tudi po dodatnih dveh minutah ni, ga določijo sodniki na podlagi aktivnosti.

Sodnik v ringu lahko nedovoljene poteze (prestopi iz območja borbe, nedovoljeni udarci v vrat, noge …) kaznuje z odvzemanjem točk. V primeru, da razlika v ročkah med tekmovalkama ali tekmovalcema že med borbo doseže 14 točk, gre zmaga avtomatično tistemu s točkovno prednostjo. Olimpijski turnir je turnir na izpadanje. V prvem krogu je osem borb, osem zmagovalcev napreduje v drugi krog … Tisti, ki je v kateremkoli krogu izgubil proti enemu od finalistov, gre v repešaž. Poraženca polfinalnih dvobojev se pomerita z zmagovalcema dveh repešažnih skupin. Ta dvoboja odločata o prejemnikih bronastih odličij.