Matej Juhart: Zbrali smo se entuziasti

Idejni oče boba in skeletona v Sloveniji je Matej Juhart, ki je leta 2006 hrvaški reprezentanci pomagal priti na olimpijske igre v Torinu, pozneje je tekmoval v najboljših nemških ekipah, še lani pa je vozil v avstrijski ekipi. Kot pravi, je zdaj dokončno končal aktivno tekmovanje in se bo raje posvetil le trenerskemu poslu.

Pred devetimi leti se je porodila zamisel, da bi ta šport zaživel tudi v Sloveniji. "Začetki so bili izredno entuziastični. V bistvu je bila to skoraj neka prisila slovenske javnosti. Predvsem se je postavljajo vprašanje, zakaj se Slovenci ne ukvarjamo s tem, medtem ko imajo balkanski bratje že svoje ekipe. Poleg tega se je kar nekaj Slovencev s tem športom ukvarjalo pod zastavami drugih držav," je uvodoma povedal Juhart, ki je tudi profesionalni trener atletike.

Nisem se zavedal, kako zahteven projekt je to

"Šele danes vidim, za kako zahteven projekt gre. Predvsem s finančnega vidika. Zbrali smo se entuziasti. Jaz sem dal znanje, določeni so rekli, da bodo tekmovalci (večinoma iz atletike), nekateri pa so rekli, da bodo urejali finančne stvari. Moja vizija je predvsem bila, da zadevo zastavimo na široko. Torej bob, skeleton za fante in dekleta."

Bob se zaradi prevelikih finančnih zahtev opušča

Kot pri marsikaterem športu, tudi tukaj veliko vlogo igrajo finančni vložki. Vrtoglavo visoke vsote se vrtijo predvsem v bobu, zato se v zadnjih letih bolj osredotočajo na skeleton. Začetnik pri skeletonu na leto porabi približno pet tisoč evrov, pri bobu pa so številke bistveno višje. Stroški se v začetku vrtijo med 15 in 25 tisoč evri. "Zadnja tri, štiri leta smo usmerjeni le v skeleton, sicer bob še vedno vzdržujemo toliko, da lahko prikažemo ta šport, a preprosto so finančne zahteve previsoke, medtem ko je skeleton bistveno cenejši. Že takoj na začetku pa poudarimo, da gre pri nas za samoplačniški šport."

Gre za varen šport

Marsikdo misli, da gre za skrajno nevaren šport, saj se pri vožnji po ledeni cevi razvijajo velike hitrosti. "Za prvič seveda potrebuješ pogum, vendar kot otrok tudi potrebuješ pogum, da se prvič spustiš s smučmi. Menim, da ne gre za nekakšen skrajnostni šport. Tukaj gre za ledeno cev in led pomeni, da ni prevelikega trenja. Če se prevrneš na stezi, drsiš po zadnji plati naslednjih 50 metrov in to je to," je pojasnjeval Juhart, ki dodaja, da je štart vreden kar tretjino rezultata, preostali dve tretjini pa si delita vožnja in material. Zato so v tem športu zaželeni fantje in dekleta, ki imajo v sebi dovolj moči in eksplozivnosti.

Anže Šetina že po treh letih na OI v Vancouvru

Čeprav ta šport pri nas živi šele slabo desetletje, je Slovenija že imela predstavnika na olimpijskih igrah v Vancouvru. Tam nas je zastopal Anže Šetina, ki je zasedel 21. mesto. "Anže je lep primer, da se da uspeti. Njemu se je že po treh letih uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Vancouvru. Seveda gre za izjemen primer, saj gre za velik talent. Drugače bi za nastop na OI potreboval vsaj še enkrat toliko časa. On je napredoval enkrat hitreje kot preostali tekmovalci."

Tokrat se Anžetu ni uspelo uvrstiti na olimpijske igre v Soči, potem ko ni izpolnil A-norme slovenskega olimpijskega komiteja. A zadaj se kažejo nekateri novi talenti. Veliko upov polagajo na mlado tekmovalko Evo Vuga.