Iz Sočija z dvignjenimi glavami

Slovenci v Sočiju nikakor niso bili nasprotnik za izživljanje in plemenitenje statistike. Svojo kožo so drago prodali proti kar trem resnim kandidatom za odličja in ugnali Slovake ter Avstrijce. Čeprav so v Soči pripotovali s priponko ekipe, ki je vse svoje cilje dosegla in presegla že s senzacionalno uvrstitvijo med ducat olimpijskih zasedb, se zgolj s sodelovanjem niso zadovoljili. Tudi ob najvišjem porazu – s 5:0 so četo selektorja Matjaža Kopitarja odpravili Švedi – so bili debeli dve tretjini enakovreden tekmec, polnjenje mreže pa "dopustili" v zadnjem delu tekme, ko je bilo dokončno jasno, da je skandinavski oreh pač pretrd.

"Da ne bo pomote … Tekmo smo želeli dobiti," je na čestitke za prikazano borbenost in dober olimpijski vtis odgovarjal selektor Kopitar. "Mrežo smo zelo dolgo pustili nedotaknjeno. Nato smo prejeli nesrečen gol v igri z igralcem manj. Vseeno smo imeli tudi v drugi tretjini zelo aktiven rezultat. Priložnosti je bilo sicer malo, a smo imeli zelo malo prostora v igri. Dokler smo bili v igri, so se fantje trudili. Drugi prejeti gol pa nam je spodrezal krila. Bencin v našem rezervoarju je izpuhtel. A do fantov ne smemo gojiti prav nobene zamere," je črto pod zadnjo tekmo v mogočni dvorani Bolšoj, ki stoji le lučaj od obale Črnega morja pri Sočiju, potegnil prvi mož slovenske hokejske stroke in dodal, da je bilo po čustveni torkovi zmagi proti Avstriji misli hokejistov težko povsem preusmeriti na Švede.

Anže Kopitar: Bodimo ponosni!

"Smo športniki, zato smo si želeli zmage. Polfinala nismo odpisali že pred prvim srečanjem s ploščkom. A tudi po porazu moramo biti izredno ponosni. Rezultat je velik. Četrtfinale olimpijskih iger je dosežek, ki je vreden posebnega mesta v naši zgodovini," pa je še pred zadnjo rusko prho v mešani coni, kjer se srečujejo športniki in novinarji, dejal selektorjev sin in prvi zvezdnik ekipe Anže Kopitar.

Prepričan je, da je s svojimi soborci dostojno branil slovenske barve, izpostavil pa tudi garaško delo vseh tistih, ki sicer ne drsajo na ledeni ploskvi, temveč ekipi zagotavljajo stalno oporo. "Naša ekipa je nekaj posebnega. Na svetu je malo takšnih. Krasi nas izjemen moštveni duh. Tudi na to moramo biti ponosni," je zadovoljno kimal eden ključnih mož severnoameriškega poklicnega moštva Los Angeles Kings.

Kapetan ni presenečen

"Veliko se govori o slovenskem presenečenju. V širšem kontekstu to nedvomno je. Za nas pa … Ne, za nas to ni presenečenje. Verjeli smo, da se lahko borimo tudi z najboljšimi. Upali smo celo na preboj v polfinale. Morda smo se nekoliko preveč odprli in odličnim Švedom seveda omogočili odprta vrata. Dejstvo je, da smo se spopadali z objektivno boljšimi, tako da smo morali za gole ali kakšno točko pokazati še toliko več," pa je po zadnji tekmi dejal kapetan Tomaž Razingar in za osvetlitev kakovostne razlike med slovenskim in konkurenčnimi kadri navedel švedski primer.

Zadnji slovenski nasprotnik je imel namreč na seznamu igralcev zgolj enega hokejista, ki si svojega kruha ne služi v ligi NHL.

Se zavedajo odmevnosti?

Da se bo s soigralci v domovino vrnil z velikim zadovoljstvom in ponosom, poudarja tudi branilec Andrej Tavželj. "Morda se niti ne zavedamo, kaj nam je uspelo. Vem pa, da v našem kadru vlada precejšnja evforija, podobno pa je tudi v domovini. Ponosni smo bili že ob uvrstitvi na igre. Z veseljem smo se pridružili olimpijski družini, pomembno pa je bilo, da smo svojo prisotnost tudi upravičili," je dejal eden od standardnih risov.

S prav posebnim ponosom pa se bo iger v Sočiju spominjal član drugega napada Žiga Jeglič, saj je prekinil 30-letno olimpijsko dobo brez slovenskega gola. Dvakrat je namreč zatresel rusko mrežo. "To so trenutki, ki jih bomo vedno nosili v spominu in srcu. Res je, da smo svoje dosegli že zgolj s prihodom, a s tem se pač nismo sprijaznili. Bodimo iskreni, sanjali smo o kakšni točki, na koncu pa po dveh zmagah igrali v četrtfinalu," je sklenil Jeglič, trdno odločen, da reprezentančno leto konča z vrnitvijo v elitno divizijo svetovnega hokeja. Prav vrnitev v najvišji razred je namreč naslednji cilj risov.