Ameriški zvezdniki končali črno serijo

Američani so morali v finalu pošteno zavihati rokave, da so v zadnji četrtini zlomili odpor sproščenih in hkrati vendarle nadvse motiviranih Špancev. Končni rezultat tako še zdaleč ne razkriva vseh težav, s katerimi so se morali soočati favorizirani zvezdniki. Še denimo dobri dve minuti pred koncem so imeli Američani vsega štiri točke naskoka. Da se kljub podrejeni vlogi ne nameravajo predati, so svetovni prvaki, ki so v polfinalu izločili Litvo, dali jasno vedeti že na začetku. Odločno so sprejeli ameriško povabilo na strelsko obarvano košarko, ki je na trenutke spominjala celo na tradicionalne tekme zvezd. Dovolj pove podatek, da je bilo že do polčasa doseženih kar 130 točk.

Španci so v uvodni četrtini večkrat vodili, nazadnje v 7. minuti, nato pa je Deron Williams z zadetima prostima metoma Američane popeljal v vodstvo, ki ga niso več izpustili iz rok. Ko je Kobe Bryant v 11. minuti zadel trojko za vodstvo 41:31, je že kazalo, da so Američani ujeli ritem in prišli do igre, s katero so navduševali v večjem delu turnirja. Niz protinapadov z raznolikimi izpeljavami, v katerih je blestel predvsem izjemni Dwyane Wade, je navdušil občinstvo, ni pa zatrl španske volje. Slednja je do izraza prišla predvsem na začetku tretje četrtine, ko se je ameriška prednost stopila na vsega štiri točke (71:67). Pau Gasol in Rudy Fernandez sta vseskozi poosebljala špansko trmo in Američanom preprečevala pobeg. Fernandez je s trojko v 32. minuti poskrbel za najnižjo prednost v drugem delu (91:89) ter napovedal živčno končnico, v kateri pa se Španci niso najbolje znašli.

Prebudil se je Bryant

Američani, ki so najprej odgovorili z delnim rezultatom 7:0, so se v zadnjem delu vse bolj oklepali individualnih akcij, v katerih je bil aktiven tudi prvi zvezdnik Kobe Bryant, ki pred tem ni prav izstopal. Potem ko je španska klop tri minute pred koncem polno dvorano prosila za pomoč, je zvezdnik severnoameriškega poklicnega moštva Los Angeles Lakers, ki se je pred tekmo ganljivo objel s klubskim soigralcem Gasolom, zadel trojko za 108:99 in se s kazalcem na ustnicah obrnil proti publiki. A Španci kljub vsemu še niso popuščali. Tako je kapetan Carlos Jimenez s trojko dobri dve minuti pred koncem zmanjšal na 104:108. Že v naslednjem napadu mu je odgovoril Wade in tehtnica nagnila na ameriško stran. Njegovi soigralci so namreč v živčni končnici znali zadržati prednost

Do finala bolj prepričljivi

Svetovni prvenstvo 2002 v Indianapolisu, olimpijske igre 2004 v Atenah in svetovno prvenstvo na Japonskem 2006. Tri boleče in poučne zaušnice ameriškim košarkarskim zvezdnikom, ki so dolgo lebdeli in bili prepričani o svoji nedotakljivosti. Ker se je skladno z neuspehi na največjih tekmovanjih tudi v severnoameriški poklicni ligi NBA vloga neameriških košarkarjev začela vidno povečevati, so onstran Atlantika sklenili, da je Peking primeren oder za vrnitev na veliko sceno. Čeprav tudi v zadnjih ameriških selekcijah ni manjkalo zvenečih imen, pa je tokratna ameriška reprezentanca pokazala še marsikaj več. Selektor Mike Krzyzewski je doumel bistvo in sestavil – ekipo.

Zvezdniki iz lige NBA se sicer niso branili središčne vloge in snopov žarometov, vseeno pa so zaigrali kot moštvo. Imena nosilcev, vloge ostalih in sistem so bili jasno določeni, tako da so kapetan Jason Kidd in druščina na celotnem turnirju igrali bolj zavzeto v obrambi ter modro - a vendarle tudi atraktivno – v napadu. Rezultat kajpak ni izostal. Že v uvodni fazi tekmovanja je lahko Krzyewski zadovoljno kimal, saj so njegovi izbrani kot za stavo premagovali tekmece. Najprej se je na ameriškem jedilniku v enem izmed najbolj spremljanih dogodkov iger znašla Kitajska. Yao Ming je bil seveda premalo za senzacijo (101-70). Nikakršnih možnosti nato niso imeli niti košarkarji Angole (+21), Grčije (+23), Španije (+37), Nemčije (+49), Avstralije (+31) in v polfinalu še Argentine (+20). Američani so igraje odbijali vse napade in nato za pilo na i v velikem finalu še enkrat ugnali svetovne prvake, ki pa so tokrat pustili precej boljši vtis.