Vršič: To še ni to

Triindvajsetletni nogometaš iz Segovec pri Apačah si je lahko 12. aprila pošteno oddahnil. Po mučnem obdobju rehabilitacije, številnih posvetovanj z zdravniki v domovini, Romuniji in Italiji in marljivem delu na terapijah, je v soboto po slabih sedmih mesecih (poškodoval se je 22. septembra 2007) znova stopil na igrišče. V 28. krogu romunskega prvenstva je na domači tekmi proti Dinamu iz Bukarešte (1:1) vstopil v igro v 65. minuti. ''Vesel sem, da sem spet na igrišču. Zdaj mi ne preostane nič drugega, da treniram dalje in poizkušam dvigniti raven igre. Upam, da bom dobil na naslednji tekmi še več minut. V soboto se je dogodila 'grda' situacija, saj smo v drugem polčasu prejeli dva rdeča kartona, tako da smo v zadnjih 15 minutah zaigrali povsem obrambno. Na koncu smo bili seveda veseli, da smo osvojili točko, izenačujoči zadetek pa je dosegel prav Dejan Rusič,'' ni skrival navdušenja Dare Vršič, ki se zaveda, da bo minilo še nekaj časa, preden bo zaigral tako kot starih časih. ''Prisoten je še strah, a gre s treningi počasi na boljše. Skoraj vsi vijaki so še vedno notri, verjetno pa bodo odstranjeni šele decembra. Takrat me čaka tudi šest tednov rehabilitacije, če bom seveda takrat še v Romuniji,'' je še omenil pripomočke, ki opravljajo svoje poslanstvo v desni nogi slovenskega reprezentanta. Petim vijakom je nekoč delala družbo tudi ploščica.

Ni mi bilo do ničesar

Nekdanji član Mure, Celja in Žiline (v 54 nastopih je dal 16 zadetkov) ni ravnodušen ob dejstvu, da je do konca romunskega prvenstva le še pet tekem. ''Potrebujem še nekaj časa in čim več tekem, da ujamem tekmovalni ritem. To še ni to. Najtežji so začetki treningov, saj sprva sploh ne morem teči tako kot včasih. Potrebujem vsaj 15 minut, da se dobro ogrejem, šele nato pa je vse 'normalno'. Na treningih mi soigralci v dvobojih prav nič ne prizanašajo. Na polno gremo vsi, kar je tudi pravilno,'' je priznal zvezni igralec Politechnice iz Temišvarja, ki se odlično znajde v napadalnih vlogah. Za vrnitev je potreboval skoraj sedem mesecev. ''V tem obdobju sem veliko premišljeval. Bila je res neugodna situacija, predvsem v psihološkem smislu. Da se je vse izteklo tako dobro, je zaslužna tudi moja punca, ki me je znala motivirati. Predvsem takrat, ko sem bil zelo živčen. Prišli so trenutki, ko mi ni bilo do ničesar. Zdaj, ko sem se vrnil, sem dobil občutek, kot da bi še enkrat pričel nogometno pot,'' je zaupal petkratni slovenski članski reprezentant, ki se je že dvakrat vpisal med strelce (proti Romuniji in Črni gori).

Nesrečni Rusič

Pri ''Poliju'' ga je še kako pogrešal rojak, pa tudi kolega iz državne izbrane vrste, Dejan Rusič. ''Zdaj mu je vsekakor lažje, saj ima v ekipi še enega Slovenca. Tudi on ni imel pretirane sreče z zdravjem. Poškodbe gležnja mu zdravniki niso dobro ocenili, tako da je po nepotrebnem izgubil mesec in pol dni. Zdaj se je stanje popravilo, tako da lahko trenira normalno. Zadetek proti Dinamu je zagotovo napoved boljših časov,'' je bil iskren Vršič, ki se bo skušal s klubom dokopati evropskega tekmovanja. ''Cilji do konca so jasni. Moramo si zagotoviti mesto, ki vodi v pokal UEFA. Moramo biti vsaj tretji. Obeta se dvoboj štirih ekip, sami pa imamo do konca še tri domače tekme, tako da bo potrebno zmagovati.''

Komaj čakam na Švedsko

Njegova vrnitev je prišla ob pravem času, vsaj kar se tiče reprezentance. Kekova četa se bo namreč 26. maja v prijateljskem dvoboju pomerila z močno Švedsko. ''Takrat bom že v dobri formi. Komaj čakam na Švedsko. Tekma bo šele čez mesec in pol. S selektorjem sva se o njej pogovarjala pred tednom dni. Obljubil mi je, da bo prišel kmalu na obisk ter si ogledal kako tekmo in trening. Najverjetneje pride že konec tedna, ko bomo gostili Universitateo Craiova. Komaj čakam, da ponovno oblečem državni dres,'' je še dejal igralec s številko 20 pri trenutno šestouvrščenem moštvu v romunski ligi. Nato je sledil čas za trening. Tisto, kar je v minuli polovici leta najbolj pogrešal ....