Vratar junak tekme v Torinu, a ne Oblak

Lizbonska Benfica slovenskega reprezentančnega vratarja Jana Oblaka je znova, tako kot že sedemkrat pred tem, ostala praznih rok v finalnih tekmah evropskih tekmovanj. Sevilla pa je dvema naslovoma v tem tekmovanju iz let 2006 in 2007 tako dodala še tretjo lovoriko ter se pridružila Juventusu, milanskemu Interju in Liverpoolu, ki so bili doslej edini klubi s po tremi zmagami v evropski ligi oziroma pokalu Uefa.

Na poti do odločilne tekme je Benfica v polfinalu izločila prav staro damo iz Torina, klub, ki je upal na slavje na domačem terenu. Sevilla, ki je v šestnajstini finala končala evropsko pot Maribora, pa se je v finale prebila prek tekmeca iz španske lige Valencio.

Pomembnost tekme je na začetku precej zavezala noge in zmanjšala igralne sposobnosti nogometašem obeh ekip. V prvem polčasu sta ekipi dolgo časa le okušali tekmeca, nista pa si pripravili izrazitejših priložnosti. Oblak je moral resneje posredovati šele v 38. minuti po strelu Alberta Morena, Benfica pa je v 14. minuti zapretila po prostem strelu, po katerem je tik pred golom do žoge prišel Ezeqiel Garay, a vratar Beto ni imel težav. Nekaj več dela je bilo za vratarja Seville ob koncu prvega dela, ko je najprej ubranil strel Maxija Pereire, takoj zatem pa Rodrigu po nekoliko slabšem posredovanju Beta ni uspelo pospraviti odbitka v mrežo.

V nadaljevanju je bila nogometna predstava precej živahnejša. Najprej so imeli priložnost Portugalci, a Lima ni bil najbolj natančen, potem je sledilo obdobje španske prevlade, najbolj nevaren je bil Jose Antonio Reyes, a ni bil natančen. V 61. minuti je za Benfico in slovenske ljubitelje nogometa nastopil trenutek strahu, ko je po akciji Seville in obrambi Oblaka nogometaš Seville Carlos Bacca brcnil Oblaka v koleno, a je po kratki zdravniški pomoči Slovenec lahko nadaljeval tekmo.

Ob izteku dvoboja pa so bili spet bolj vroči Portugalci. Močan strel Lime v 85. minuti je vratar španske ekipe Beto komajda preusmeril čez prečko, Garay pa je bil minuto zatem tudi nevaren, pa ne dovolj, da bi zmagovalca odločil že v rednem delu. Kljub pritisku Benfice se je 90 minut izteklo brez zadetkov in sledilo je še 30 minut dodatka.

V prvem podaljšku sta imela oba finalista po eno večjo priložnost: za Benfico Lima, a je po prostem strelu vratar Beto žogo dobil, za Sevillo pa Bocca, ki je pobegnil v protinapad, a meril mimo Oblakovih vrat. V drugem podaljšku se je vse bolj zdelo, da sta ekipi zgolj še čakali na enajstmetrovke, saj so bile priložnosti redke, streli nenevarni, vse več nogometašev pa je zaradi krčev potrebovalo zdravniško pomoč. Rahle panike pred vrati Benfice pa Španci že v sodnikovem dodatku podaljška niso izkoristili.

Pri strelih z bele točke je španska ekipa dobila novega junaka. Svoje rojake je pokopal prav portugalski vratar Beto, ki je najprej klonil po strelu Lime, nato pa ubranil tako poskusa Cardose kot Rodriga, oba sta se izvajanja enajstmetrovk lotila precej slabo. Na drugi strani Oblak ni imel pravih možnosti v boju s tekmeci; vsi izvajalci pri Sevilli, Bacca, Mbia in Coke, so bili bistveno bolj zbrani, in čeprav je bil slovenski reprezentant pri strelu slednjega zelo blizu, so vsi zadeli. Luizao je nato sicer prižgal kanček upanja za Portugalce, ker pa je bil zatem uspešen tudi Gameiro, so lahko Španci začeli slaviti tretjo lovoriko v zadnjih osmih letih.