Včeraj druga liga, danes Evropa, kaj pa jutri?

Po štirih sezonah, ko so se "zmaji" v nižjih ligah poigravali s tekmeci in si z lahkoto lastili vrh, se tokrat niso povzpeli na prestol. Vseeno si letvice pred začetkom sezone niti niso postavljali previsoko. Nekateri igralci so sicer do neke mere še izpostavljali želje, da bi posegli po prvem mestu, a jim je klubska uprava kmalu podala zavoro in se oprijela bolj verjetnega scenarija, preboja v zgornjo polovico razpredelnice, ravno na mesto, ki še pelje v Evropo. Na koncu se je izteklo po njihovih željah. Srhljivka v zadnjem krogu, ko se je za vozovnice v ligo Europa potegovalo kar pet klubov, Ljubljančani pa so bili odvisni od drugih in primorani pokukati tudi na dogajanje na sosednjih zelenicah, se je končala s srečnim koncem. Zanimive izkušnje, ki je prinesla marsikaj, je bilo konec. Ekspresno po vrnitvi v najmočnejši razred je bila priborjena Evropa. S četrtim mestom se je zrcalil ponovljen podvig Rudarja izpred sezone poprej, ko so "knapi" prav tako prehod iz druge v prvo ligo počastili z nepričakovano visokim četrtim mestom in zgodnjim evropskim nastopom.

Pri Olimpiji ni bilo dolgčas

Kaj vse je doživela Olimpija v tej sezoni? Jesenski razcvet in žalostno poškodbo kapetana Sebastjana Cimerotiča, ki se je že spogledoval z vlogo najboljšega strelca lige, namerno pomladitev z nič kaj nežnimi prijemi (primer Senad Tiganj), nenehne trenerske rošade in objokovanje dejstva, da "pomočnik" Safet Hadžič še nima potrebnih papirjev (in opravljenih izpitov) za samostojno opravljanje dela, prihod številnih reprezentantov mlajših kategorij, pretežno s štajerskega konca, iskanje darežljivih partnerjev, ki ostaja še naprej odprto, samovladje osrednjega pokrovitelja kluba, uspešnega poslovneža Izeta Rastoderja, rezultatska nihanja, ki jih je na svojih plečih najbolj izkusil trener Robert Pevnik, ki je na klopi "zeleno-belih" začel izvrstno, v spomladanski del vstopil katastrofalno, na koncu pa – tudi s pomočjo nesposobnih tekmecev, ki se na lestvici niso znali odlepiti, tako da jih je Olimpija zlahka ujela – z učinkovitim in (od časa do časa) všečnim nogometom zmogel ponoven dvig na končno četrto mesto, vredno skoraj toliko kot je visok Triglav. Omeniti velja še bodočo selitev z atletskega ŽAK-a (iz tekme v tekmo je pozdravljal manj gledalcev) na čudovite Stožice, ponos Ljubljančank in Ljubljančanov, ki bodo prvič v polni luči zaživele 11. avgusta na prijateljski tekmi med Slovenijo in Avstralijo ter že napol javno selitev Jana Oblaka v skoraj polovico evropskih klubov. Priznajte, ni bilo dolgčas, saj je potrebno prišteti še novo klubsko zunanjo podobo ob bližajočem se jubileju (prihodnje leto bo minilo 100 let od ustanovitve prvega ljubljanskega nogometnega kluba) ter "okrepitev" z zvenečim imenom, a tudi s sila skromno pripravljenostjo ter neizkazovanjem zdravega odmerka pozitivne volje. Govor je o Črnogorcu Milanu Puroviću, ki je medtem že zapustil Ljubljano.

V prihodnji sezoni še korak višje?

Olimpija skuša nekako kot protiutež parirati Mariboru. Neravnovesje dveh največjih klubov je pridoma v tej sezoni izkoristil Luka Koper, tudi z dvema nekdanjima ''mladostnima veteranoma'' Olimpije, zaradi katerih so Ljubljančani v sezono vstopili brez dveh točk. Na koncu bi se slednji skoraj izkazali za usodni, a je Pevnikovo četo rešil njegov nekdanji klub, Domžale, ki je v sklepnem dejanju prvenstva zadržal nalet Celjanov in ponudil Olimpiji ključ za odklenitev evropskih sanj. Na novih Stožicah bodo že poleti zažarele v veličastnem slogu, verjetno tudi v docela prevetreni postavi. Ponuja se možnost nekaterih odhodov (prednjačita Jan Oblak in Agim Ibraimi, ki imata resne snubce), Olimpija pa je zaradi krasnih pogojev v prihodnosti, največjega nogometnega objekta na slovenskih tleh, za domače razmere neverjetno rednih prejemkov ter glasne podpore navijačev, postala pravi magnet za ostale, ki si želijo postati del spoštovane Olimpije, kmalu legitimnega kandidata tudi za državno lovoriko. Ogrodje moštva, ki naj bi v prihodnji sezoni naskakovalo prvo mesto, je že zbrano. Plejada obetavnih in še nekaterih golobradih mladeničev nakazuje skokovit potencial, ki bi lahko v prihodnje kraljeval domačemu nogometu. Z dodatkom pravih okrepitev, ki bi predstavljale presežek, bi se kmalu dalo prijadrati še višje od četrtega mesta. Sploh če bo v klubsko blagajno pritekel kapital ob prodaji kapetana Oblaka. A v zameno bo potrebno v klub privabiti tudi primerno usposobljeno zamenjavo na mestu vratarja.

Minutaža

2970 (33) Jan Oblak 2895 (33) Miroslav Cvijanovič 2746 (33) Erik Salkič 2579 (30) Davor Škerjanc 2564 (31) David Kašnik 2472 (30) Jalen Pokorn 2097 (28) Agim Ibraimi 2021 (27) Miha Šporar 1926 (32) Rok Roj 1762 (22) Joao Gabriel da Silva 1681 (33) Enes Rujovič 1483 (19) Leonardo Augusto Bonifaciož 1336 (17) Sebastjan Cimerotič 1112 (20) Andrej Dugolin 1098 (16) Boban Jović 748 (14) Senad Tiganj 693 (13) Luka Prašnikar 668 (9) Ferreira F. Augosto de Abreu 452 (12) Željko Filipovič 431 (7) Nik Omladič 423 (7) Milan Purović 307 (11) Peter Stojanovič 270 (3) Damir Botonjič 248 (9) Sait Idrizi 162 (2) Željko Mitrakovič 90 (1) Mladen Rudonja 79 (2) Anto Pejić 13 (1) Luka Pavlin 10 (1) Almir Rahmanovič

Kartoni: Rumeni: 8 - Miroslav Cvijanovič, Agim Ibraimi, Rok Roj 7 - David Kašnik, Davor Škerjanc 6 - Jalen Pokorn, Peter Stojanovič 5 - Leonardo Augusto Bonifacio, Andrej Dugolin, Željko Filipovič 4 - Joao Gabriel da Silva 2 - Ferreira F. Augosto de Abreu, Luka Prašnikar, Milan Purović, Enes Rujovič, Miha Šporar 1 - Sebastjan Cimerotič, Jan Oblak, Erik Salkič, Senad Tiganj

Rdeči: 2 - Jalen Pokorn 1 - Leonardo Augusto Bonifacio, Miroslav Cvijanovič, Anto Pejić, Rok Roj, Peter Stojanovič