Usoda Olimpije v rokah (ne)moči Maribora

Če bo Olimpija naskakovala cilje tako nebogljeno in neodgovorno, kot se je lotila superpokalne tekme, bo sramežljivo napovedana kandidatura za prvo mesto hitro končala v košu za smeti. Napovedi, ki se sukajo okrog državnega naslova, po videnem na celjskem srečanju nimajo prav veliko skupnega z realnostjo, saj Slovenija premore vsaj eno boljšo ekipo od Olimpije. Dokazano. Največji tekmec je to že dokazal. "Napovedovanje naslova ne bi imelo nobene osnove, saj v zadnjih letih nismo osvojili ničesar. Iz sezone v sezono skušamo biti boljši ter v neki bližnji prihodnosti tudi nekaj osvojiti. Želimo storiti korak naprej v primerjavi z lansko sezono, kar pomeni več točk na računu kot lani in višjo stopnico v pokalnem tekmovanju, ter presenetiti Žilino v drugem krogu kvalifikacij za ligo Europa. Če bo to dovolj za kakšno lovoriko, bomo videli, bo pa precej odvisno tudi od premoči Maribora na domači sceni. Naših 70 točk iz lanske sezone je bilo namreč že večkrat dovolj za naslov državnih prvakov," se mariborske kakovosti, do zdaj previsoke ovire na poti uresničevanja zeleno-belih ambicij, zaveda Andrej Razdrh. Prvič, odkar je članski trener Olimpije, je vodil poletne priprave. Želi storiti korak naprej, ki pa si ga vodstvo kluba tolmači tako, da je napočil čas za osvojitev naslova. In prekinitev vladavine Maribora. Do kod bi lahko segla, pa v prvi vrsti ne bo odvisno od nje, pač pa od tega, koliko jim bodo sploh dovolil samozavestni vijoličasti bojevniki.

Po celjski hladni prhi, ki je minila v turobnem ozračju in brez najglasnejših navijačev, se motivacija razočaranih nogometašev v zeleno-belih dresih polni s tem, da prihaja čas za nova dokazovanja. Čeprav je bila Olimpija na uvodnem večnem derbiju sezone nemočna kot že dolgo ne, pa stvari delno umirjajo pojasnila, da je bilo to zgolj ogrevanje pred naporno sezono, ki lahko Olimpiji vendarle prinese kaj lepega. "Čim prej moramo pozabiti na to tekmo, prihaja prvenstvo, prihaja Evropa … Upam, da bomo uspešnejši v teh dveh tekmovanjih," se tolaži Vrhničan, ki je z izbranci zapravil priložnost, da bi z Olimpijo osvojil prvo lovoriko v moderni zgodovini kluba.

Novinci se še niso prelevili v okrepitve

Pri Olimpiji je marsikaj zapleteno. Nekateri h klubskim uspehom prištevajo tudi tiste, ki so bili osvojeni v prejšnjem stoletju, drugi so jih začeli šteti šele leta 2005, ko je za Bežigradom na pogorišču finančno obubožanega kluba nastal NK Bežigrad. In to ni preprosto. Tako kot ni preprosto najti primerne zamenjave za tiste, ki so v Stožicah pred kratkim pripravili kovčke. Tiste okrepitve, ki so bile v Ljubljano pripeljane z namenom, da Olimpijo približajo branilcem trojne krone (Maribor je že ubranil superpokal ), se za zdaj še niso izkazale. Enis Đurković (še) ni boljši od Nikole Nikezića, ki bo kariero nadaljeval na Daljnem vzhodu, Zajko Zeba (še) ni tako prepričljiv kot Anej Lovrečič, Davor Bagarić še ni uigran in pozablja na obrambne naloge, zato bo treba počakati še nekaj tekem in upati, da bo kmalu v igri med igralci zaznati več kemije. Še vedno poškodovani Blaž Božič bi lahko zagotovil več mirnosti v zvezni vrsti, bliža pa se tudi dan, ko bo pripravljen Dejan Đermanović, obetavni napadalec, ki pa je, kar zadeva poglavja pri Olimpiji, rojen pod nesrečno zvezdo.

V napadu bo treba nekaj spremeniti ali pa mu dodati svežino. Vlada močna konkurenca, a pravega rezultata še ni. Tu sta poleg Andraža Šporarja in Đurkovića tudi Filip Valenčič in Franklin William Vicente. Bilo bi veliko lažje, če bi dobivali več uporabnih žog. A jih ne. Morda bo bolje v soboto, ko prihaja Rudar. Ker pa je uvodni krog v moderni zgodovini preklet za Olimpijo, ki na domačem igrišču kot po nesojenem pravilu takšne dvoboje izgublja, ne bo preprosto priti do treh točk tudi na tekmi z Velenjčani. Zmaga pa je po boleči celjski izkušnji nuja.