Tujina prepoznala Slovence, sanje postale resničnost

Tako majhna država kot Slovenija tega resnično ni bila navajena. Prej je bila več kot zadovoljna, če je onkraj meje v kakšnem izmed uglednih tujih klubov prejel priložnost že eden, zdaj pa se lahko pohvali z novo realnostjo. S tolikšnim številom trenerjev, ki vzporedno delujejo v tujini, še ni imela opravka. Vse do danes. Pa govorimo le o prvoligaških klubih. Eksplozijo slovenskih trenerjev v tujini je sprva posrečeno naznanil dr. Zdenko Verdenik, ki je letos na Japonskem z Omiyo Ardijo poskrbel za prvovrstno senzacijo, prvo mesto na lestvici ter nov rekord v številu neporaženih tekem. Nekdanji slovenski selektor ni skrival razočaranja, da je njegovo znanje v tujini bolj cenjeno kot v domovini, kjer se je nazadnje mudil v drugi ligi, pred selitvijo na Daljni vzhod, kjer je pred leti že žel uspehe, pa ni bil deležen skrajno spoštljivih besed. A je dokazal, da še zmore. V tem letu pa so množično in vedno bolj odmevno selitev slovenskih strokovnjakov na delo v tujino nadaljevali trije trenerji, ki imajo veliko skupnega. Tudi to, da so vsi v 1. SNL osvojili naslov prvaka (dva z Mariborom, eden z Domžalami) ter se napotili v bližnje države, kjer jih zanima boj za najvišja mesta. Matjaž Kek je Rijeko s spodnje polovice razpredelnice pripeljal do tretjega mesta na Hrvaškem in evropske vozovnice, Darka Milaniča je premamilo sladko graško jabolko, v katerega je ugriznil le nekaj dni po zavrnitvi bolgarske ponudbe. Na srečo, saj se je sofijski CSKA nato znašel na robu resnega finančnega zloma. Sturm se želi vrniti v boj za vodilna mesta. Tam, kjer je nekoč, ko je Izolan z vijoličastim srcem predstavljal njegov steber obrambne vrste, že bil. Zdaj bo ta cilj naskakoval s slovenskim strategom.

"Ko v Beogradu ne gre po načrtih, ostaneš brez možnosti"

Najnovejši član slovenske trenerske legionarske druščine je Slaviša Stojanović. Ljubljančan se je oprijel zahtevne naloge, da Crveno zvezdo vrne na steze stare slave. Ne bo preprosto, a Slovenija je lahko ponosna, da je vedno mamljivo trenersko mesto prevzel prav Ljubljančan. "Zakaj jih je tujina prepoznala? Zaradi rezultatov, ki nosijo težo. Drugače gledajo nate, ko kaj piše poleg tebe in ni prazno. Ko sem prišel v Nemčijo, so me spoštovali zaradi Maribora v ligi prvakov ter reprezentance. Milanič je igral v evropski ligi, gledajo se tudi osvojena prvenstva. In to je glavni argument. Kek je s Slovenijo igral na svetovnem prvenstvu. Pri 'Slavetu' pa se je težko opredeliti. Zvezda je sesuta in mu že vnaprej čestitam, če mu bo uspelo. Ko prideš tja in kaj ne gre po načrtih, ostaneš brez možnosti. A pustimo se presenetiti," je o razlogih za ponudbe Rijeke, Sturma in Crvene zvezde za slovenske trenerje razmišljal Bojan Prašnikar. Edini Slovenec, ki je do zdaj vodil moštvo iz "lige petice", nemški Energie Cottbus. Kaj predstavlja bundesliga, pa je po zadnji sezoni lige prvakov jasno vsakomur.

Pred odhodom v ZAE, kjer je kot pomočnik pomagal tedanjemu selektorju Srečku Katancu, je bil Stojanović v načrtih za novega trenerja Atalante iz Bergama, a dogovora niso sklenili. Če bi, bi tudi "Slave", kot starejši kolega Prašnikar, okusil delo v enem izmed petih najmočnejših lig v Evropi, tako pa ima po novem opravka z nepredvidljivim Balkanom in srbsko prvo ligo. "Crvena zvezda ni več, kar je bila, a seveda ostaja mogočen spomin na njo. Vsaj pri nas, ki smo jo doživljali pred številnimi desetletji. Mlajši niti ne vedo, kdo so klubi iz nekdanje jugoslovanske četvorke (Crvena zvezda, Partizan, Dinamo Zagreb in Hajduk Split, op. p.), ampak jih bolj zanimajo Barcelona, Bayern, Chelsea ali Real," razmišlja Prašnikar, tudi nekdanji slovenski selektor. Tako kot Stojanović, le da je strokovnjak iz Šmartnega ob Paki vodil izbrano vrsto v treh različnih obdobjih. In bil zelo blizu preboju na evropsko prvenstvo 2004.

V tujini nikoli več, doma pa vedno manj

Slovenskih trenerjev v tujini je torej veliko, primerov, kjer vodijo nižjeligaške zasedbe, največ jih je v Avstriji, pa je bilo v zgodovini nogometa že na tone. "V tujini jih ni bilo še nikoli več, doma pa vedno manj. Naši trenerji so zanimivi klubom v tujini, višje rangiranim od slovenskih, mi pa iščemo tujce za naše zadeve. V naši ligi še nikoli ni bilo 40 odstotkov tujih trenerjev, toliko kot jih je zdaj. Res je, da liga še nikoli ni bila tako finančno na psu, vprašanje je tudi, kakšna je kakovost tujih trenerjev, je pa dejstvo, da pri nas čedalje manj cenimo svojo stroko," po drugi strani ugotavlja Prašnikar, ki je bil pred meseci tudi v igri za novega trenerja Rijeke, pred tem pa je zavrnil ponudbo albanskega prvaka iz Korceja, s katerim bi lahko kmalu igral kvalifikacije za ligo prvakov. Domačemu nogometnemu okolju zameri še nekaj. Pravi, da je nenaklonjeno starejšim trenerjem. "Imamo trenerje, ki so postali svetovni prvaki z 68 leti, pri nas pa si s 40 leti že star. Hočemo vse mlado, na koncu pa zmanjka izkušenj in znanja," se čudi "Prale"', ki se je v zadnjih dneh naposlušal zgodb o Crveni zvezdi. Mudil se je namreč v Stari Pazovi, na turnirju U-17, kjer je v dresu slovenske izbrane vrste blestela njegova 14-letna hči Lara in pomagala mladim slovenskim upom do izjemnega prvega mesta.

Tu so še Toplak, Petrović, Bloudek in Reja

Velja omeniti tudi nekaj strokovnjakov, ki so in niso Slovenci, pa so ali še delujejo v tujini. To so nekdanji mladinec Maribora ter napadalec Olimpije Ivan Toplak, ki je pred skoraj polovico stoletja vodil "domačo" Crveno zvezdo, pozneje pa kar nekaj ameriških klubov, bil je tudi selektor Indonezije in olimpijske reprezentance Jugoslavije, s katero je v Los Angelesu (v ekipi je imel tudi Katanca in Marka Elsnerja) osvojil bronasto medaljo, Mihailo Petrović, ki je pet let preživel pri Olimpiji, kot trener pa sledil mentorju Ivici Osimu ter vodil Sturm, Sanfrecce Hirošima, zdaj pa dirigira japonskemu prvoligašu Urawa Red Diamonds ter Marijan Bloudek, oče nekdaj izjemno talentiranega Sandra ter nekdanji trener Maribora, s katerim je osvojil pokal, v BiH pa je treniral recimo Čelik, Zrinjski in Široki Brijeg. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na Edoarda Rejo, slovenskega zamejca, ki je vodil tudi takšna italijanska velikana, kot sta Napoli in Lazio. Morda pa bodo s tako velikimi klubi kmalu imeli opravka tudi slovenski trenerji, ki so s prestopi v Saitamo, Gradec, Beograd in na Reko poskrbeli za hit. Verdenik vodi na Japonskem, Keku kaže imenitno na prijateljskih tekmah (4 : 0 z Olimpijo in Triglavom), zdaj se morata dokazati še Milanič in Stojanović. Oba se bosta predstavila tudi v ligi Europa …