Sivolasi Ravanelli zapečatil slovensko usodo

Dvoboj na štadionu Friuli, ki je pet let pred tem gostil tekme svetovnega prvenstva, je bil 19. v zgodovini slovenske samostojnosti. Slovenska reprezentanca tako zahtevnega gostovanja do takrat še ni dočakala. ''Azzurri'', sestavljali so jih zvezdniki največjih evropskih klubov, so kmalu prevzeli pobudo in nevarno pretili slovenskim vratom. Demetrio Albertini je že v peti minuti stresel okvir vrat, osem minut kasneje pa prispeval podajo za Fabrizia Ravanellija, ki je mojstrsko ukanil Zupana.

Prebujena odločenost

Slovenski vratar je v nadaljevanju zaklenil vrata in večkrat razjezil domače ase. ''To je bila ena boljših tekem v moji reprezentančni karieri. Takrat sem bil v dobri formi, ponudila pa se mi je priložnost, da sem se znašel na igrišču z igralci, ki sem jih doslej gledal le po televiziji. Ko je v igro vstopal Roberto Baggio, sem komaj nadzoroval čustva. Zavedal sem se, da se bo kmalu znašel v priložnosti za gol. In res. Izvajal je prosti strel z roba kazenskega prostora, sprožil proti levem zgornjem kotu, a je žoga za las zgrešila cilj. Bi jo pa verjetno, če bi šla malce nižje, le ubranil, saj sem se proti njej podal odločno. Pri vratarjih se dogajajo prebliski forme. Po golu Ravanelija se je v meni prebudila odločenost, da bom naredil vse, da ne dobim več gola. Imel sem nekaj dobrih posredovanj, dobro reagiral na predložke na strani in uspelo mi je,'' se tekme, na kateri je bil označen za najboljšega slovenskega posameznika, spominja Branko Zupan.

Zmanjkalo nekaj izkušenj

Na koncu je ostalo pri tesni zmagi svetovnih podprvakov. Višjo so preprečila posredovanja Zupana, dvakrat pa tudi okvir vrat. A tudi Slovenci, ki jih je na tribunah spremljalo nekaj tisoč privržencev (žal je prišlo tudi do neljubih dogodkov in posredovanja policije), niso bili brez svojih priložnosti. Najlepši sta zapravila Primož Gliha (v prvem) in Sašo Udovič (v drugem polčasu). Angelo Peruzzi, eden izmed najljubših vratarjev Samirja Handanoviča, se ni pustil premagati. ''Italijani so takrat pod vodstvom Arriga Sacchija delovali uigrano. Imel sem občutek, kot da so nas malo podcenjevali. Niso bili stoodstotno v igri, so pa z uigranostjo, kompaktnostjo, povezanostjo in sistemom 4-4-2 izžarevali močan taktični pristop. A skoraj bi jih presenetili. Nakazovala se je naša organiziranost in pristop igri, da lahko kljubujemo tudi največjim. Zmanjkalo nam je le nekaj izkušenj, so pa določeni posamezniki z izkušnjami iz tujine že postajali nosilci igre. Denimo Zahovič, Milanič in Čeh''. Da so Slovenci na štadionu Friuli drago prodali kožo, pričajo tudi žvižgi domačega občinstva, naperjeni proti italijanskim reprezentantom po zaključku dvoboja. Gledalci so pričakovali bolj prepričljivo zmago. A slednje niso dočakali tudi na prihodnjih dvobojih z vzhodno sosedo.

V petek bo napeto do konca

V petek čaka Slovenijo nov izpit. Kakšne možnosti ji pripisuje nekdanji selektor mlade reprezentance, ki se je pred 16 leti izkazal na kvalifikacijski tekmi v Vidmu? ''Ko sem spremljal tekmo med Nemčijo in Italijo, sem opazil, da prihaja pri gostih do menjave generacij. V zadnji vrsti je nekaj mladih igralcev, v vezni liniji in napadu se še 'lovijo', tako da bi Slovenija lahko izkoristila trenutek. Italijanska ekipa se še sestavlja. Doživlja manjšo krizo v klubskem nogometu, v Dortmundu pa je pokazala izredno željo in ni izbirala sredstev do ugodnega rezultata. A čvrstosti in uigranosti ni bilo opaziti, saj so lahko Nemci zadrževali žogo po svoji volji. Vsaj v prvem polčasu. Imam občutek, da se bo tekma v Stožicah odločala v zadnjih trenutkih. Bo napeta tekma, polna borbe in dinamike,'' razmišlja nekdanji reprezentančni vratar.

V obdobju, ko je vodil mlado izbrano vrsto, je računal na številne nogometaše, brez katerih si sedaj Matjaž Kek ne more privoščiti idealne enajsterice. Mnogi izmed njih si nogometni kruh služijo tudi v Italiji. V domovini petkovega velikega tekmeca.