Rudar brez Evrope napoveduje spremembe

Začetek je bil sanjski. Nadaljeval je zgodbo o uspehu, ki je neposredno po vrnitvi iz drugoligaškega prostora zagotovila nastop v evropskem tekmovanju. Sezona se je začela že krepko v zgodnjem poletnem obdobju, kar se je kasneje izkazalo za dvorezen meč, ki je razrezal rezultatsko ugodje v slačilnici Rudarja. Ko je bilo v nogah še dovolj svežine, so bili ''knapi'' neugodni prav za vsakogar. Estonsko oviro so zlahka preskočili, nato pa se je Crvena zvezda srečno in spretno rešila sredi Velenja.

Kot da bi to vse skupaj potrlo Pušnikovo četo, ki na povratni tekmi v Beogradu ni pokazala pravega lica, pa čeprav spet ni odigrala tako slabo in je visok poraz na koncu celo varljiv. V prvenstvu so Velenjčani skupaj s Koprčani krojili razplet na vrhu lestvice, nedotakljivim ''kanarčkom'' so prizadejali sploh prvi poraz v sezoni, ko so jih izločili v pokalu. Ni kazalo slabo, a v vrste ''knapov'' so se prikradle krute posledice utrujenosti ter ogromne smole s poškodbami. Najbolj so prišle do izraza v zaključku jesenskega dela, ko je Rudar nabiral poraze v črnih nizih, predvsem domačih, ki so še posebej zaboleli najbolj zveste navijače, tako da so tribune na štadionu Ob jezeru vedno bolj samevale. Pred vsako tekmo se je na seznamu poškodovanih znašlo vsaj pol ducata osmoljencev, pravih zamenjav pa ni bilo na vidiku. Strokovno vodstvo je skušalo rešiti, kar se je rešiti dalo, v posameznih primerih je na pomoč poklicalo tudi golobrade mladince, a pravega učinka ni bilo. Velenjčani so padli v rezultatsko krizo, ki je močno omajala zaupanje v vodenje Marijana Pušnika.

Pušnika zamenjal Oblak, Oblaka pač Prašnikar

Korošec, ki je ekipo pripravljal na spomladanski del prvenstva, pri tem pa poskrbel za velike spremembe pri rubriki ''prihodi – odhodi'', je po nadaljevanju skromnega izplena točk plačal davek z odhodom. Končala se je zgodba o evropskem Rudarju, začuda pa je bilo v vrstah ''knapov'' vedno manj priložnosti za mlade rodove iz lastne nogometne šole. Na igrišču so zagospodarili novi obrazi, prišleki iz tujine (Slovaška, Češka, Hrvaška, Švica ...), ki so skušali nadomestiti za dalj časa izgubljenega prvega strelca Mirzo Mešića. Začasni naslednik Franci Oblak je izpustil iz rok še zadnjo priložnost za nastop v tujini – četrtfinale pokalnega tekmovanja – nato pa je slovensko javnost nekoliko presenetila odločitev ''soseda'' Bojana Prašnikarja, da do konca sezone prevzame odgovorno vlogo pri Rudarju. Pa čeprav je njegov sin Luka v zimskem prestopnem roku Velenje zamenjal za Ljubljano. Oblak, ki se je uveljalil z delom z mlajšimi kategorijami, pač ni imel na razpolago dovolj časa za vodenje članske ekipe. Nova ''šok terapija'' v obliki izkušenega stratega je postregla s spremenljivim uspehom, klub pa je bil zaradi medle uspešnosti tekmecev vse do zadnjega nastopa še v krogu kandidatov za mesto v ligi Europa. A z najslabšim izhodiščem. Ko je v zadnjem krogu Velenje osvojila še HiT Gorica, je bilo sanj o vnovičnem dokazovanju onkraj meja konec.

Štirje odhajajo, Prašnikar ostaja?

Kaj bo prinesla prihodnost? Nezadovoljstvo klubskega vodstva s pravkar končano sezono je očitno, zato se bodo naredili določeni premiki. Tudi v igralskem kadru. Pogodbe z Rudarjem ne bo podaljšal branilec Petar Stojnič, Mariborčan David Tomažič Šeruga se vrača v Ljudski vrt, Ajdovec Jan Vidic je zaradi poškodbe ostal brez priložnosti, Velenje pa zapušča tudi izkušeni Miha Golob. V prihodnjih dneh bo tudi znano, ali bo trener Bojan Prašnikar sprejel ponudbo o podaljšanju sodelovanja, prav tako nočejo v velenjskem klubu razkrivati imen morebitnih okrepitev. Z nekaterimi so že vspostavili konkreten stik, računajo pa tudi na uveljavitev mladincev, zato bodo članski ekipi pridodali štiri do pet najbolj obetavnih Velenjčanov.