Rok Viškovič

Četrtek,
17. 4. 2014,
21.56

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 17. 4. 2014, 21.56

8 let, 7 mesecev

Rekorder, ki ima tremo pred novinarji

Rok Viškovič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Martin Kramarič je rekorder. Je najmlajši strelec v zgodovini prve slovenske nogometne lige. Ko je zadel v dresu Krke, je bil star 16 let, štiri mesece in 29 dni.

Debitiral je v 23. krogu, pri porazu proti Mariboru. Takrat je bil star 16 let, štiri mesece in osem dni. Natanko tri tedne pozneje je zabil prvoligaški prvenec. "Odkar sem priključen članom, sem sanjal o tem trenutku. Vedel sem, da bo enkrat prišel. Končno se mi je izpolnila velika želja," o golu, ki ga je zabil prejšnji teden pri remiju z velenjskim Rudarjem z 1:1, pravi Martin Kramarič.

Pojavljanja v medijih še ni vajen, zato je v pogovorih z novinarji povsem pričakovano redkobeseden. "Igranje nogometa je veliko lažje od intervjujev. Imam tremo in sem živčen," je priznal. Če bo njegova nogometna pot šla približno tako, kot se je začela, bo intervjujev v prihodnosti še na tisoče. Čez nekaj časa bo tudi na tem poligonu suveren, kot je na igrišču.

Nad nogometom ga je navdušil oče, sicer rekreativni nogometaš, s sedmimi leti je začel pri NK Kolpa. Ko je končal osnovno šolo, se je preselil h Krki. V Novem mestu obiskuje tamkajšnjo gimnazijo, je član športnega razreda. Podpore ne manjka. "V šoli mi gre dobro. Usklajevati šolske in nogometne obveznosti ni težko, saj mi profesorji stojijo ob strani. Predvsem tisti za športno vzgojo," je veselo ugotovil mladenič, ki v prostem času, tega ni veliko, najraje poseda za računalnikom in televizijo ali pa odide ven, na svež zrak.

Ko smo ga vprašali, kako je bilo med šolskimi klopmi dan po tem, ko je postavil nov mejnik in postal najmlajši strelec v zgodovini slovenskih prvoligaških zelenic, se je nasmejal. "Bilo je kar veselo. Vsi sošolci so mi čestitali, zadetka so se razveselili," je povedal srednješolec, ki že ima sklenjeno prvo profesionalno pogodbo. "Zdaj je veliko lažje. Še bolj se lahko osredotočim na nogomet. Še bolj sem motiviran. Seveda pa upam, da je to šele začetek. Da mi bo nekoč res uspelo," si je zaželel Metličan, ki je do zdaj v prvi ligi na članski ravni zaigral štirikrat.

Ni pričakoval, a si je zaslužil

Sicer še vedno igra tudi v kadetski ligi in je najboljši strelec Krke v tej starostni kategoriji. Goli, ki jih je v tej sezoni zabijal kot po tekočem traku, so ga tudi pripeljali do članske ravni. Tam čuti veliko podporo v trenerju Adnanu Zildžoviću. "Nisem pričakoval, da bom priložnost dočakal tako hitro, a mislim, da sem si jo zaslužil. Trener z menoj dela zelo dobro. Pazi, da nisem preveč obremenjen in igram svojo igro. Od njega se veliko naučim. Je v veliko pomoč," je trenerja Novomeščanov pohvalil mladenič, ki je še globoko v najstniških letih, a nogomet že igra na članski ravni.

Kot takšen je seveda zanimiv številnim lovcem na talente. Nekateri izmed teh so že potrkali tudi na njegova oziroma vrata njegovega menedžerja, ki ga po novem ima. "Zanimanja je kar nekaj. Predvsem italijanski klubi so tisti, ki me spremljajo. Tudi nekaj slovenskih je takšnih. Bomo videli, kaj se bo zgodilo. Sam bi najraje še leto ali dve ostal v Novem mestu, potem pa odšel v Italijo ali kam drugam v tujino," pravi Kramarič.

Še pred poletno nogometno tržnico, na kateri bo prvič v izložbi tudi sam, želi v dresu Krke obstati med elito in k temu uspehu tudi prispevati delež.

"Želim si, da bi si zagotovili osmo mesto, ki prinaša obstanek brez stresnih dodatnih kvalifikacij. Seveda bi k temu rad prispeval tudi sam. Če bi s kakšnim zadetkom ali podajo Krki pomagal do obstanka, bi bilo to super," je pogovor sklenil obetavni nogometaš, o katerem se utegne v prihodnosti še veliko govoriti.

Toda pot do tja je še dolga. Pa tudi polna raznih pasti. Zdi se, da se v Novem mestu tega zavedajo. Vsi v klubu na čelu z glavnim trenerjem pazijo, da po hitrem vzponu ne bi prišlo do še hitrejšega padca. Zato niti ne čudi, da ga po prvencu proti Velenjčanom štiri dni pozneje na tekmi v Kranju ni bilo niti na klopi.