Turški Messi vrnil Slovenca od mrtvih

Če Rajko Rotman v jesenskem delu pri Istanbulu BB ni prišel do izraza in ostajal zunaj trenerskih načrtov, pa si je s selitvijo v milijonsko mesto Kayseri rešil kariero. To je bil zadetek v polno. Postal je reden član začetne enajsterice in okusil tekmovalni ritem.

Kayserispor po njegovem prihodu dosega izvrstne rezultate, pika na i pa je petkov zadetek proti Bursasporju. Na obraz 27-letnega Mariborčana se je vrnil nasmešek, naslednji cilj je vrnitev v izbrano vrsto, kjer mu je Srečko Katanec v zadnjih letih namenil kar nekaj priložnosti.

Legendarni Turek zaupa Mariborčanu

Nekdanji turški reprezentant Sergen Yalcin v dvoboju z Italijanom Alessandrom Nesto. Foto: Guliverimage/Getty Images Jeseni Rotmanu ni bilo do smeha. Pri dolgo časa vodilnem Istanbulu je spremljal tekme na klopi in tribunah. Redna tekmovalna forma je ostala le pobožna želja, izostali so tudi vpoklici v člansko reprezentanco. Javnost je nanj že skoraj pozabila. Bil je eden izmed redkih slovenskih legionarjev, ki mu v Turčiji ni bilo dano igrati. Nato pa je sledil zimski preobrat.

Klic trenerja Kayserisporja ga je vrnil v želene tirnice. Zanj se je zanimal Sergen Jalcin, nekdanji turški zvezdnik, ki je tako priljubljen, da je še vedno tarča lovcev na avtograme in spominske fotografije. Ko ga je legendarni Turek povabil v novi klub in mu ponudil mesto v enajsterici, je Rotman sprejel ponudbo z obema rokama in se odpravil novim izzivom naproti.

Veselje Rotmana in soigralcev po petkovi zmagi nad Bursasporjem. Foto: Osebni arhiv

"Jalcin je odličen trener, eden najboljših, kar sem jim imel v karieri. Še vedno ga kličejo turški Messi. Je res velika legenda," je pohvalil stratega, enega izmed redkih nogometašev, ki je v karieri igral za štiri največje turške klube (Bešiktaš, Fenerbahče, Galatasaray in Trabzonspor).

V polno po dobrem letu čakanja

V petek je Roti, takšno ime ga spremlja na turških zelenicah, po dobrem letu strelskega posta zatresel mrežo. Na prvenstveni tekmi z Bursasporjem (2:0) se je znašel ob pravem trenutku na pravem mestu. Pozorno je sledil akciji, v kateri je njegov soigralec zatresel prečko, nato pa iz neposredne bližine potisnil žogo čez golovo črto.

Zadetek na srečanju proti Bursasporju:

"Priznam, imel sem srečo. Zadetek sem doživel kot nagrado za svoje predstave v zadnjem obdobju. Borimo se za obstanek, zato je vsak zadetek zlata vreden. Ko sem dosegel gol, sem se veselil kot otrok. Zelo sem bil vesel, sploh pred tako strastnimi navijači, kot jih ima Kayserispor. Uživam, ko igram za ta klub," je priznal nekdanji nogometaš Aluminija in Rudarja, ki ni obseden z zadetki.

Vendarle igra na položaju zadnjega zveznega igralca, zato vstopa v srečanje z mislimi na naloge, ki niso toliko vezane na doseganje zadetkov. Odkar je v Turčiji, je dosegel le dva gola. Enega v dresu Istanbula na pokalni tekmi (januar 2016), drugega pa v petek.

Od velikih težav do sladkih skrbi

V dresu Kayserisporja (levo) si je prislužil mesto v udarni enajsterici. Foto: Osebni arhiv Odkar se je preselil v Kayserispor, kjer bo do konca sezone nastopal kot posojeni nogometaš Istanbula, njegov novi delodajalec dosega zgolj uspehe. Na zadnjih petih srečanjih je štirikrat zmagal in enkrat remiziral. Da je podvig še toliko večji, pove podatek, da so tekmeci spadali v skupino največjih turških klubov. Koliko zaslug ima pri tem Rotman? "Dobro, prišlo je deset novih igralcev, ne le jaz," je v smehu odvrnil občasni slovenski reprezentant, ki noče podleči evforiji.

"Klub je imel jeseni velike težave. Menjalo se je vodstvo kluba, tudi predsednik, prišel je nov trener in pripeljal veliko novih igralcev. Tudi mene. Ko me je poklical, smo dosegli dogovor v nekaj dneh. Zame se je zanimalo še nekaj klubov, tako iz prve kot tudi druge lige, a sem se odločil za Kayserispor. To je velik klub z zvestimi navijači, ki se bori za obstanek. Ko sem prišel, mu ni kazalo najbolje, zdaj pa smo že na 14. mestu. Do konca sezone je vseeno še daleč. Čaka nas še 14 napornih tekem," napoveduje Rotman, ki se v Turčiji srečuje s številnimi rojaki.

Pogrešal je Jovića

Zadetek je dosegel iz neposredne bližine. Foto: Osebni arhiv V petek je premagal Bursaspor, pri katerem je zaradi rdečega kartona manjkal Boban Jović. "Škoda, da ga ni bilo. Skupaj sva igrala za Aluminij, lepo bi se bilo srečati," je pogrešal rojaka. V pokalu je pred tem izločil Genclerbirligi, ki mu ni pomagal niti zadetek zimskega novinca Etiena Velikonje.

V novem klubu mu gre odlično. Se bo po koncu sezone sploh vrnil v Istanbul ali bo sklenil novo pogodbo s Kayserisporjem? "O tem ne razmišljam. Osredotočen sem le na igro, potem pa bomo videli, kako naprej. Z Istanbulom me veže pogodba do konca sezone 2017/18. Prvi cilj je obstanek v ligi, potem pa bomo videli," želi pomagati klubu, nad katerim se je navdušil že na prvi domači tekmi, sladki zmagi (4:1) nad Fenerbahčejem. Sledil je še skalp Galatasarayja v Istanbulu …

Ko je pobiral žoge, je sanjal o dresu NK Maribor

V 1. SNL je nazadnje igral v Velenju. Tako se je potegoval za žogo z Maticem Finkom, še enim slovenskim legionarjem v Turčiji. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Čeprav se je rodil v Mariboru in pri vijolicah naredil prve nogometne korake, v članski konkurenci ni dobil priložnosti, da bi zaigral v Ljudskem vrtu. Raven 1. SNL je prerasel v dresu velenjskega Rudarja, v katerem ga je opazil tudi selektor Katanec in ga vpoklical v člansko reprezentanco.

"Ko sem bil mlajši, sem si želel nastopati za Maribor. Živel sem poleg štadiona, na tekmah pa bil pobiralec žog. A življenje te včasih ponese na pot, ki je ne pričakuješ. Na tej poti ni bilo vijoličastega dresa, vseeno pa sem ostal velik navijač Maribora. Ko sem bil mlajši, se je bilo težko prebiti v A-ekipo. Iz moje generacije sta dobila priložnost Bačinović in Školnik, drugače pa so prevladovali tujci. Si pa še vedno rad pogledam tekme Maribora. Tako bo tudi v soboto, saj že nestrpno čakam derbi z Olimpijo. Pričakujem dobro tekmo, kolikor spremljam dogajanje, sta ekipi zelo izenačeni," mu ni ušel podatek, da se bo v soboto v Ljudskem vrtu ustavil čas, saj prihaja težko pričakovani večni derbi.

Slovencem toplo priporoča igranje v Turčiji

V dresu A-reprezentance je zbral osem nastopov. Foto: Vid Ponikvar Maribor se je pred kratkim vrnil s priprav v Turčiji, podobno velja tudi za Olimpijo. Rotman ni imel časa, da bi v Antaliji obiskal najboljša slovenska kluba. "Iz moje generacije praktično ni nobenega igralca, ki bi zdaj igral za Maribor ali Olimpijo. Slišim se le z Ilićem, s katerim se poznava iz reprezentance.

Izkušeni branilec Branko Ilić se je iz Japonske vrnil v domovino, kjer je postal obrambni steber zmajev. Iz Olimpije sta se pred kratkim v Turčijo odpravila Velikonja in Dejan Kelhar, pred njima še Matic Fink, bilo je tudi nekaj govora o tem, da bi se lahko podobno odločil Rok Kronaveter … Zakaj je Turčija postala eldorado za slovenske nogometaše? V tej deželi se dokazuje že devet Slovencev.

"Kar nekaj nas je," se je nasmejal Rotman. "Vsem privoščim od srca. Kdor ima priložnost, naj pride. Sam sem v Turčiji zelo zadovoljen. Liga je zahtevna in izenačena, vsak lahko premaga vsakogar. Medijsko je zelo izpostavljena, štadioni so izjemni, gledalcev je veliko. Ne pravijo zaman, da je to šesta največja liga v Evropi," uvršča turško superligo takoj za priljubljeno petico državnih prvenstev Anglije, Francije, Italije, Nemčije in Španije.

Na najboljšem glasu je Sašo Fornezzi

Sašo Fornezzi se je pred leti dokazoval tudi v avstrijskem prvenstvu. Foto: Sportida Od Slovencev, ki se dokazujejo v Turčiji, je po mnenju Rotmana na najboljšem glasu Sašo Fornezzi. Izkušeni vratar, ki se je pred leti uprl nekdanjemu selektorju Matjažu Keku in ni hotel nastopati pod njegovim vodstvom, brani za Antalyaspor. Sodeluje s kapetanom in trenerjem Samuelom Eto'ojem, po skromnem začetku pa dosega tako dobre rezultate, da se je na lestvici povzpel na peto mesto.

"Brani redno. Zelo dobro mu gre. Prav tako bi pohvalil Skubica. Odkar je prišel, igra kakovostno. Velikonja je začel dobro igrati," je omenil nekaj slovenskih "Turkov".

V kratkem pričakuje tudi kakšnega rojaka v dresu največjih turških klubov (Bešiktaš, Galatasaray in Fenerbahče). "Nikoli se ne ve, pustimo se presenetiti. Če igraš dobro, hitro dobiš ime v Turčiji."

Mesto, kjer se prodaja alkohol le v eni trgovini

V Turčiji živi že tri leta. Foto: Osebni arhiv Politična napetost zaradi sirske krize in nedavnih terorističnih napadov mu v Turčiji ni prišla do živega. "Umirilo se je. Politiko nerad spremljam, še manj komentiram. Če se kaj zgodi, to seveda ujamem, a skušam čim manjkrat vklopiti televizor. Osredotočen sem na nogomet, v mojem mestu pa ni nikakršnih težav. Vzdušje je mirno, veliko bolj kot v Istanbulu. V mestu vlada podobno podnebje kot pri nas. Zime so ostre, v bližini pa ne manjka gora in smučišč."

Po treh letih v tujini je že usvojil osnove turškega jezika. Krog turških prijateljev se širi. Način tukajšnjega življenja mu je všeč. Turki se mu zdijo malce bolj temperamentni od Slovencev, največjo razliko pa vidi v veri. "Vse preostalo je dokaj podobno. Tisti, ki niso verni, se radi pozabavajo. Kayseri velja za zelo verno mesto. V mestu je le ena trgovina, kjer prodajajo alkoholne pijače. Pa še ta je ponavadi prazna. Ob 22. uri se zaprejo vse diskoteke."

Ve, kako velika čast je igrati za reprezentanco

Po tekmi z Anglijo in kapetanom treh levov Waynom Rooneyjem. Foto: Guliverimage/Getty Images Vrata nočnih lokalov se zaprejo hitro, kako pa je z vrati, ki vodijo v slovensko reprezentanco? Rotman verjame, da se zanj še niso zaprla. Selektor ga v začetnem delu kvalifikacij za SP 2018 ni klical. To ga ni presenetilo, saj pri Istanbulu BB ni igral.

"Zavedam se, da potrebuje selektor igralce v polnem pogonu. Bo zdaj drugače, ko igram? Reprezentanca je želja vsakega nogometaša. Odigral sem že veliko tekem in vem, kako velika čast je to. Z veseljem bi se odzval vpoklicu, če bi ga prejel. Zadnja beseda je seveda selektorjeva," pravi zadnji zvezni igralec, ki je jeseni držal pesti za slovensko izbrano vrsto in bil navdušen nad rezultati v kvalifikacijah. "Zaslužili so si jih," je čestital reprezentantom, ki so mu polepšali kar nekaj večerov.

Selektor, ki bi si lahko zaradi številnih slovenskih legionarjev v kratkem omislil turnejo po turških klubih, kjer bi imel kaj za videti, letos še ni stopil v stik z Rotmanom.

Prekrasen štadion v Kayseriju je bil prenovljen leta 2009. Sprejme 35 tisoč gledalcev. Foto: Guliverimage/Getty Images

Mariborčan se bo še najprej dokazoval z rednimi igrami in čim boljšimi predstavami. Pri Kayserisporju se počuti cenjenega, trener mu zaupa, zato v tem trenutku nima razlogov za nezadovoljstvo. Turčija in njene navade so mu zlezle pod kožo. "Rad bi ostal tukaj čim več sezon. Navadil sem se na ligo in način igranja, vedno bolje govorim tudi jezik. Razmišljam le o Turčiji," je zanikal možnost, da bi se po koncu sezone preselil kam bližje domovini.

Trener ni hotel menjati zmagovite postave 

Zakaj je sploh jeseni ostal brez priložnosti pri Istanbulu, ki je bil dolgo časa hit prvenstva?

"Bil sem v širšem načrtu, a ni bilo poškodb ali kartonov, da bi vskočil v ekipo. Klub je zmagoval, trener pa ni menjal ekipe. Le zakaj bi jo? Tako je pač naneslo, a vse se zgodi z razlogom. Očitno sem izbral pravi klub. Upam, da mi bo zdaj steklo," je že pozabil stresno jesen, v kateri je zbral le nekaj nastopov. Enega tudi v Evropi, kjer se je Istanbul pomeril tudi s slovitimi ukrajinskim Šahtarjem. Nato je postal ujetnik zmagovitega niza Istanbula. Zdaj gre klubu iz turškega velemesta slabše, saj je zdrsnil na drugo mesto, Kayserispor pa je vroča senzacija. Tudi po zaslugi Slovenca ...