Prašnikar: Veliko ljudi gleda na mene drugače

Velenjčani, ki so se z izjemnim spomladanskim nizom na lestvici povzdignili na četrto mesto, še naprej zagovarjajo načelo dolge in široke rezervne klopi. Konkurenca za igralna mesta je neizbežna, pred srečanji se nemalokrat za začetno postavo poteguje dobrih 20 kandidatov. Podobna zgodba je prisotna tudi pri napadalcih. Zelo dobro jo pozna tudi 21-letni igralec iz Šmartnega ob Paki, ki je v soboto sodeloval pri zmagi sredi Zagreba (1:0): ''Odigral sem 33 minut. Na tekmi nas je bilo pet napadalcev, igrali pa smo le z eno špico, tako da smo si s Perićem in Mujanovičem razdelili minutažo. Od napadalcev sta nastopila še Veselič in Zajc (strelec edinega zadetka, op. p.), ki pa sta igrala na položaju 'polšpice'. Od Zagrebčanov smo bili boljši. Imeli smo še nekaj dobrih priložnosti, tudi prečko Grbiča. Z lahkoto bi lahko dali še kakšen zadetek, je pa potrebno vzeti v obzir, da je Zagreb dan pred nami že odigral eno prijateljsko tekmo,'' je povedal za Sportal Luka Prašnikar, ki ne skriva ljubezni do italijanskega klubskega velikana Juventusa.

Ni najbolje izkoristil priložnosti

Kako pa je še ne 22-letni napadalec zadovoljen s statusom v slovenski prestolnici lignita? V dosedanjem delu prvenstva je odigral le šest tekem in na igrišču brez doseženega zadetka zbral nekaj več kot 150 minut.

''V jesenskem delu nisem skoraj nič igral. V zimskih pripravah sem dal največ zadetkov, nato pa sem zbral nekaj nastopov še v prvenstvu. Mogoče nisem najbolje izkoristil priložnosti. Imel sem jih nekaj, iz katerih bi lahko dosegel zadetek. Ker je konkurenca v napadu velika, je v prednosti tisti, ki daje zadetke. In to je sedaj Perić,'' je priznal Prašnikar, ki se je minuli teden vpisal med strelce na prijateljski tekmi v Zavrču. S Perićem sta se na začetku spomladanskega dela menjala ob polčasu, nato pa se je mlademu napadalcu iz BiH odprlo, tako da v teh tednih pri Rudarju velja za prvega napadalca.

Osemkrat krajša vožnja

Še v minuli sezoni se je bolj ali manj neuspešno dokazoval v dresu Primorja. Zakaj se je nato odločil prav za Rudar?

''Največji razlog je predstavljala bližina do doma. V Ajdovščino sem se vozil skoraj vsak dan,ker je bila tam taka situacija, da nismo imeli več možnosti prespati. Za treninge in tekme sem potreboval skoraj dve uri vožnje, po drugi strani pa nisem skoraj nič igral. Do Velenja imam 15 minut, tako da takrat, ko so me poklicali in rekli, da je osnovni cilj Rudarja prva liga, nisem niti preveč razmišljal,'' je dejal sin trikratnega slovenskega selektorja in zdajšnjega trenerja Cottbusa, Bojana Prašnikarja. Tudi nekdanjega napadalca. Ko je njegov oče, trener z največjim številom lovorik v slovenski prvi ligi, iz majhne Ajdovščine prevzel veliko odgovornost v elitnem nemškem prvenstvu, so se nad usodo njegovega sina zgrnili temni oblaki. ''Ja, prijateljske tekme sem še igral in se večkrat vpisal med strelce, na prvenstvenih pa sem le sedel in čakal.''

Postal je ''Prale''

Mu dejstvo, da ima tako znanega očeta, v njegovi karieri predstavlja breme?

''Res je, da veliko ljudi gleda na mene malce drugače kot pa bi na nekoga drugega. Razlika zagotovo obstaja. Včasih se pozna pozitivno, včasih pa tudi ne.'' Oče Bojan ga je treniral pri Primorju, drugače pa z njegove strani ni bil nikoli deležen kakšnih individualnih treningov. ''Mi pa veliko govori in deli nasvete. Veliko se pogovarjava o nogometu,'' je priznal mlajši Prašnikar, ki je očeta na delu v Nemčiji obiskal pred dobrim letom. Ravno v času, ko je zaključeval zgodbo pri Primorju. ''Zanimivo je, da mojega očeta prav nobeden v družini ne kliče po imenu 'Prale'. Se je pa nadimek oprijel mene, saj me tako v zadnjih letih kliče večina soigralcev,'' je še dodal obetavni nogometaš, ki je po Šmartnem, Dobu in Primorju pristal v Velenju. Na prijateljskih tekmah je njegov priimek pogosto viden na seznamu strelcev. Kdaj mu bo uspel prvenec na uradnem prvoligaškem srečanju?