Pozdrav iz nevarnega Johannesburga

Morda delam s tem krivico tisočerim, kaj tisočerim, milijonom Južnoafričanom, ki se trudijo na vse pretege prikazati raj diamantov in zlata za državo, vredno obiska in zaupanja. Od Mednarodne nogometne zveze (FIFA) so prejeli božji dar, pa tudi zahrbtni organizacijski izziv, še prej od mati narave dočakali dediščino prekrasnih pokrajin in živalskega cesarstva, jih začeli pretakati v denar po sledeh sramežljivih turističnih korakov ter v neposrednem izboru prehiteli Maroko in Egipt. Bodo na jugu Afrike kos nalogi, ki jo zahteva svetovno prvenstvo v nogometu?

Belcev ni na pločnikih

Prvi vtis potepanja po Johannesburgu, le še nekaj dni pred uradnim odprtjem prvenstva, ne vzbuja veliko optimizma. Ker je pač prvi, je lahko varljiv in v prihodnjih dneh bi lahko spremenil mnenje. A žal močno dvomim. Nogomet naj bi združeval sorodne duše, širil veselje in nasmehe. A če po devetih desetinah gromozanskega mesta ni mogoče zadrževanje belcev na pločniku, niti podnevi, kaj šele ponoči, v kar te lahko na lastne oči prepriča vožnji skozi Jo'burg, na vsakem koraku pa poslušaš vedno znova podobne zgodbe o naivnih turistih, ki niso upoštevali opozoril in jih v najboljšem primeru ob krajah odnesli le z izgubo nekaj bankovcev, potem se lahko zamisliš. Ali pa o primerih, ko so tujci pozabili, da se v vožnji s taksijem ni ravno pametno nastavljati radovednim zunanjim pogledom v družbi vrednih pripomočkov, denimo prenosnih računalnikov ali boljših fotoaparatov. Kazen je hitra in neusmiljena. Ponavadi na križišču ob rdeči luči.

Opozorila z vseh strani

Pripadniki tolp, ki jim ni mar za kriminal, saj bodo v skrajnem primeru primorani oditi med rešetke, kjer pa jim ne bo nič slabše kot sedaj, ko se utapljajo v težavah zasvojenosti z drogami – tu prednjači bojda zloglasna nigerijska združba, okuženosti z virusom HIV ali brezposelnosti. In sovraštvu do belcev, nekdanjih tiranov, ki so z zloglasnim apartheidom napravili nepopravljivo škodo, sedaj pa postali ujetniki nujnih selitev od kraja do kraja z avtomobili, saj jim z redkimi izjemami ni usojeno sproščeno, še manj pa varno gibanje na javnih mestih.

Možnost postati žrtev kriminalnega dejanja je le prevelika. In dejansko se dogaja. Vprašanje je, ali se v tako visokem odstotku pojavlja tudi v dnevih, ko so misli vseeno usmerjene tudi na nogomet, a tega raje ne bi preskušal. Preveč je opozoril z vseh strani, tudi turističnih priročnikov, da bi hotel to izkusiti. Ostati v trenutku brez novinarske opreme, po potrebi še dokumentov in denarja … Zaradi trmastega igranja junaka, ki si skuša dopovedati, da sploh ni tako hudo, kar skušajo s skrušenimi pogledi prikimavati domači ''beli'' Johannesburžani.

Varneje se počuti v Lagosu

Že moj sosed med poletom v JAR, 36-letni domačin, bele polti, njegovi stari starši so bili Nemci in so se v prizorišče prvega in zadnjega dejanja na SP 2010 preselili iz nekdanje nemške kolonije Namibije, je odkrito priznal, da se varneje kot v rojstnem mestu počuti sredi Lagosa. Pa vsi vemo, kakšen sloves nosi Nigerija. Kot uslužbenec ene največjih južnoafriških bank, ki skuša prodreti tudi do zaupanja strank na severu Afrike, pri tem ogromno potuje po ''črni celini'' in najbrž že ve, o čem govori.

Tudi domovi bolj ali manj premožnih so drug do drugega obdani z visoko koničasto ograjo, povsem običajen pa je tudi prizor, če pred vhodnimi vrati straži 24 ur na dan varnostnik. Ob takšnem razmišljanju nudijo vzporednice na brezskrbno preživete urice v večjih turističnih središčih v Maroku ali Egiptu, kjer se ni potrebno ukvarjati s strahom (vsaj zadnjih nekaj let, kar je vsaj v domovini faraonov zasluga tudi budnega spremstva ''turistične'' policije) ali upoštevanjem striktnih navodil, povsem drugačen navdih. Občutek zadihanega svobodnega zraka, ki predstavlja temelj folklore ''predigre'' nogometnih navijačev. Najbolj bom vesel, če se v tem zapisu motim in povsem nepotrebno meljem prazno slamo. Če sem prvi dan v svetovni prestolnici kriminala dobil povsem napačen vtis, se tega kajpak ne bi branil. Do takrat pa se bomo še naprej raje držali skupaj v večjih skupinah …