Jaka Lopatič

Četrtek,
15. 9. 2016,
16.45

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

36

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 15. 9. 2016, 16.45

7 let, 1 mesec

Pečečnik bo vztrajal, njegovo sporočilo tujcem jasno: Ne investirajte v Slovenijo #video

Jaka Lopatič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

36

"Nad projektom bežigrajskega štadiona nismo obupali. Skupina še nikoli ni bila v boljšem finančnem stanju. Za dokončanje projekta imamo vsa sredstva, ki bodo omogočala izvedbo," je Joc Pečečnik optimističen glede obnove bežigrajskega štadiona. A po devetih letih mu še niso prižgali zelene luči.

Zgodba prenove bežigrajskega štadiona sega v leto 2007, ko je njena kolesja zagnal slovenski podjetnik Joc Pečečnik. Za zdaj jih že devet let vrti v prazno, saj še vedno nima gradbenega dovoljenja.

Maja 2012 je kazalo, da bo družba Bežigrajski športni park (BŠP) dobila gradbeno dovoljenje, potem ko je Agencija za okolje (Arso) dala soglasje. A so se predstavniki stanovalcev Fondovih hiš (Fondovci) takrat pritožili in ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odpravilo okoljevarstveno soglasje.

Čakajoč na Arso, sodišče ugodilo pritožbi

Pečečnik upa, da bodo deseto obletnico začetka projekta praznovali z gradbenim dovoljenjem. | Foto: Vid Ponikvar Pečečnik upa, da bodo deseto obletnico začetka projekta praznovali z gradbenim dovoljenjem. Foto: Vid Ponikvar "Najhuje je, da je sodišče letos še tretjič ugodilo naši pritožbi in Arsu naložilo, naj izda soglasje. Arso nima nobenih formalno-pravnih zadržkov, da soglasja ne bi izdala. Na njih je glavna odgovornost, da štadion ne stoji. S tem soglasjem bi imeli gradbeno dovoljenje in bi lahko začeli graditi," razlaga Pečečnik, ki je skupaj s sodelavci postavil internetno stran z vsemi podatki v povezavi z objektom.

Usoda bežigrajskega štadiona je tako še vedno negotova. Ideja o obnovi, ki se je porodila pred natanko devetimi leti, je še vedno le na papirju.

Eden od razlogov, zakaj še ne morejo graditi, naj bi bila prevelika stopnja hrupa ob gradnji. A tudi ta naj ne bi bila več ovira: "Finančno konstrukcijo imamo končano. Stroški so se zaradi posebne gradnje z 253 povečali na 277 milijonov evrov. S pomočjo izraelskih podjetij bi dobili specialno vojaško tehnologijo, o kateri ne bi razlagal. Gradnja je zaradi tega počasnejša in ima zanemarljivo stopnjo zvoka. S tem ne bi prekoračili stopnje zvoka. A bo gradnja zaradi tega trajala približno osem let."

Dogajanje o štadionu skozi leta

"Dokler ne bo čisto, ne bomo začeli graditi"

Druga ovira je parcela 312 ob štadionu, za katero Fondovci sporočajo, da je ne dajo. "Sodišče smo pozvali, da se dela gospodarska škoda. Ponovno smo najeli dodatnega sodnega izvedenca in tudi ta je napisal mnenje v našo korist. Pričakujem, da se bo zemlja rešila, ampak do takrat imamo plombo. Dokler ne bo čisto, ne bomo začeli graditi," da Pečečnik jasno vedeti. Bežigrajski štadion 15. septembra 2016. | Foto: Jaka Lopatič Bežigrajski štadion 15. septembra 2016. Foto: Jaka Lopatič
In kakšen je rezervni načrt, če se to ne bo uredilo? "Za nas bo projekt posledično finančno ugodnejši, za Ljubljano pa bolj sledi črn scenarij. To parcelo bomo iz projekta izločili. Delež mesta Ljubljane bo padel na zanemarljiv delež," odgovarja Pečečnik.

V vseh devetih letih je v projekt obnove bežigrajskega štadiona vložil več kot 20 milijonov evrov, število zaposlenih pa s 50 zmanjšal na tri, saj so bili stroški, ker je projekt miroval, preveliki za takšno število ljudi.

"Ogledalo Slovenije: naj vas bo sram"

Pečečniku so pri projektu obnove bežigrajskega štadiona, kot pravi sam, obljubljali s figami v žepu | Foto: Jaka Lopatič Pečečniku so pri projektu obnove bežigrajskega štadiona, kot pravi sam, obljubljali s figami v žepu Foto: Jaka Lopatič Ob tem pa s prstom kaže na politiko in javno službo: "Družil sem se z vsemi barvami politikov. Vsi so veliko obljubljali. Vzgojen sem bil v socializmu in bil sem prepričal, da obstaja družbeno zavedanje. Z investicijo si ne nameravam narediti vile. 277 tisoč kvadratnih metrov je v celoti javna površina. Računal sem, da bo podpora politike iskrena, a sem spoznal, da ni. Če se politika in na javni upravi ne zavedajo pomembnosti tega projekta, nam ne preostane drugega, kot da skušamo stvari rešiti s pravnega vidika. Upam, da bomo prihodnje leto desetletnico praznovali z gradbenim dovoljenjem."

V prilogi, ki jo je postregel na novinarski konferenci, izstopa zapis v odebeljenem tisku, s katerimi kolegom iz tujine sporoča: "Ne investirajte v Slovenijo, ker si tukaj tega preprosto ne želijo."

Motijo ga dvojni obrazi ljudi na raznih državnih uradih, ki so pomagali s figo v žepu, ter tisti posamezniki, ki so in mu še vedno nasprotujejo: "Prav tem lahko pogledam v oči in javno povem: naj vas bo sram, da delate v javni službi, tako uradniki, ki ste bili vključeni v omenjeni proces neskončnega zavlačevanja, kot politiki, ki niste pravočasno in pravilno reagirali na inovativni projekt, ki bi lahko prinesel skoraj tisoč delovnih mest, več kot 50 milijonov evrov davkov ob izgradnji in okoli 20 milijonov evrov v blagajno Mestne občine Ljubljana v prihodnjih letih."

"Veseli ste lahko le, da imamo v Sloveniji še vedno naše 'južne brate', ki Slovenijo vidijo kot raj in čustveno investirajo v naša podjetja in naše poslovne zablode. Če njih ne bi bilo, ne bi bilo nikogar več, razen agresivnih investitorjev iz skladov, ki za nič evrov kupujejo ostanke naših nekdaj elitnih podjetij in blagovnih znamk, ki so jih naši starši ustvarjali dolgo vrsto let, nesposobni posamezniki in korupcija pa uničili v rekordno kratkem času."

Vložek Joca Pečečnika v projekt obnove bežigrajskega štadiona

Leto Izdatki (v EUR)
2007 11.466.299
2008 5.242.434
2009 1.176.681
2010 1.162.327
2011 814.711
2012 665.292
2013 274.433
2014 268.367
2015 208.267
Skupaj: 21.278.806

Kako bi se kompleks tržil?

Dobiček poslovanja bi namenil klubom. | Foto: Vid Ponikvar Dobiček poslovanja bi namenil klubom. Foto: Vid Ponikvar "Odkar smo celotno sliko pregledali z ekonomskega vidika, je minilo šest let. Naš namen od začetka je bil, da štadion ne bo prinesel dobička. Celoten dobiček bi namenili v športne klube.

Nismo razmišljali le o nogometu. V mislih smo imeli pet dejavnosti, ki bi se pokrile. Naš osnovni cilj je bil, da prostor zapolnimo z najemniki. Pred petimi leti smo imeli 96 odstotkov prostorov oddanih. Tako bi 1,3 milijona evrov letno namenili za šport.

Kakšna mešanica dejavnosti je bila takrat? Danes morda kdo ni več aktualen. V sosednji stolpnici smo bili dogovorjeni z Marriottom (veriga hotelov), da bo financiral hotel. Z Mednarodno nogometno organizacijo Fifa smo bili dogovorjeni, da bo Fifa v Ljubljani športna klinika, ki bo pokrivala poškodbe vrhunskih športnikov iz srednjeevropskega prostora. Ta program in najemnino bi Fifa financirala. Športna medicina Slovenije bi ob tem postavila diagnostični center.

Marriott bi k nam pripeljal tudi sejemsko dejavnost (na štadionu in v VIP-ložah). Potem bi imeli več kot 2.300 parkirišč za restavracijo, Gospodarsko razstavišče in okoliške ljudi, cena parkiranja pa bi bila minimalna.

S severne Nemčije smo imeli predpogodbo za zahodni del štadiona, kjer bi nastal kompleks za otroke – vikend hotel za otroke z vrtcem in slaščičarno.

Z Olimpijskim komitejem Slovenije smo se dogovarjali, da bi preselili svoje prostore v enega od stolpičev.

Tri agencije bi najele štadion in bi vložile tri milijone evrov letno.

Najemni prostor bi imeli pokrit. S tremi finančnimi hišami smo delali načrt in vse so potrdile, da projekt zdrži, da so cene realne in da so pripravljeni zagotoviti financiranje."

Predsednik uprave Interblocka poudarja, da se niti en del Plečnikove dediščine ne bo vizualno ali tehnično spremenil, kar mnoge skrbi: "Edina razlika je streha, saj se lahko zaradi zunanjih vplivov marsikaj poškoduje."

Obupal ne bo. Pravi, da bo treba najprej na njegov pogreb: "V teh letih se je morda ljubezen izgubila, ne pa zvestoba."

Mandarić spraševal Pečečnika

Veselje ob osvojeni superpokalni lovoriki z Interblockom leta 2008. Nogomet Pečečnika še zanima. | Foto: Vid Ponikvar Veselje ob osvojeni superpokalni lovoriki z Interblockom leta 2008. Nogomet Pečečnika še zanima. Foto: Vid Ponikvar Športne navdušence zanima, kateri nogometni klub bi igral na tem štadionu. V zadnjem času se je govorilo, da se je sestal s predsednikom Olimpije Milanom Mandarićem.

Ali ga zanima vstop v Olimpijo? "Mandarić je bil pri meni glede brezplačne uporabe štadiona za potrebe Olimpije. Povedal sem mu, da objekt nima nobenega uporabnega dovoljenja, da sem zanj odgovoren, da je razsut in ga ne moremo niti delno začasno obnoviti, ker potrebujemo gradbeno dovoljenje. Olimpija ima predsednika, ki je zagnan. Olimpijo sem si takrat želel obuditi. Določena opozicija je bila proti temu. Zato smo šli s svojo blagovno znamko Interblock. Mandarić je v nogometu pretkan in izkušen maček in upam, da bo finančno zdržal ter Olimpijo pripeljal tja, kamor si vsi želijo," odgovarja Pečečnik, ki si v prihodnje na neki način želi vstopiti v nogomet, a ko bo štadion postavljen.

Štadion tudi za potrebe tenisa, hokeja …

"Na Nizozemskem so s pomočjo naših profesorjev strojne fakultete skonstruirali robota, ki je sposoben v treh urah položiti in odstraniti travo ter jo pospraviti v podzemlje. Štadion bi bil narejen za večnamensko uporabo in bi imel prostor za od štiri do 25 tisoč obiskovalcev.

To bi bil najcenejši prireditveni prostor – od narodnozabavne glasbe do športnih prireditev. Na štadionu bi lahko igrali hokejske tekme ali imeli teniški turnir. Vsak dan bi bil na njem prostor za rekreacijo …"