Luka Krajnc: Rekli so, da je najboljši. So imeli prav?

''Takšnega branilca Slovenija še ni imela,'' so pred približno dvema letoma, ko se je začel prebijati med člane, trdili nekateri poznavalci nogometnih razmer pri nas. Ko je Genoa julija lani za nogometaša, ki je takrat štel vsega 16 let, odštela kar 700.000 evrov, je bilo jasno, da niso govorili na pamet. Zdaj, ko je pri komajda dopolnjenih 18 letih dočakal še debi v članski ekipi, se lahko že vprašamo, ali so imeli prav? Genoa je v soboto v 9. krogu italijanskega prvenstva gostovala pri Milanu, pred več kot 33.000 navijači je v igro vstopil v 68. minuti. ''Fenomenalno! Po tekmi sem bil brez besed. Pričakoval sem, da bom do konca koledarskega leta odigral minuto ali dve, da pa bom odigral več kot 20 minut, in to na slovitem San Siru. Ne, tega res nisem pričakoval. Ko se je poškodoval izkušeni Emiliano Moretti, mi je trener rekel, naj se začnem ogrevati. Komaj sem začel, mislim da je minilo le nekaj minut, že me je poklical k sebi in mi rekel, da bom vstopil v igro. Debelo sem pogledal. Vse se je zgodilo tako hitro, da treme sploh nisem mogel imeti. Že takoj po vstopu v igro sem posredoval po kotu Milana in žogo zbil z glavo. Rekel sem si le, da moram igrati, tako kot znam. Ni me bilo strah,'' je poln vtisov še vedno Luka Krajnc. Tisti, ki ga je tako hitro poslal v ogenj, je izkušeni Luigi del Neri, ki je v klub prišel šele pred nekaj dnevi. Če gre soditi po začetku, bo v naslednjih tekmah dočakal nove priložnosti. ''Očitno ga ni strah, če mi je tako hitro ponudil priložnost. Tudi po tekmi me je pohvalil in mi namenil nekaj spodbudnih besed, pa čeprav smo izgubili,'' je povedal mladi nogometaš, ki večino časa trenira s člansko ekipo, sicer pa je član mladincev Genoe. Da tam izstopa, priča tudi podatek, da je kapetan mlade ekipe. Genoa mu zaupa, saj je z njim podaljšala pogodbo še za štiri leta. Tako se bo po novem iztekla šele junija 2017.

Po tekmi na enem izmed najbolj slovitih štadionov na svetu zadovoljstvo ni bilo popolno. Ko je vstopil na igrišče, je bil izid še 0:0, v 77. minuti pa je za domače zadel Stephan El Shaarawy in poskrbel za poraz Genoe. ''Sodnik bi lahko piskal prepovedani položaj, a ga ni. Glede na to, da je Milan v krizi, je bilo pričakovati, da mu bo sodnik naklonjen. Tako je tudi bilo. Že pred tem je bil nekajkrat vidno naklonjen domačim nogometašem,'' je o edinem golu na tekmi povedal obetavni štajerski nogometaš in nadaljeval: ''Pri zadetku sem bil med tistimi, ki bi lahko reagirali bolje, tudi jaz. Lahko bi bolje zaprl prostor na sredini. Je bil pa desno od mene Andreas Granqvist pol metra za nami. Če bi stal v liniji, bi stranski sodnik zagotovo dvignil zastavico. Prav na to je trener dan po tekmi na sestanku opozoril pred vsemi in dejal, da pri zadetku nisem bil nič kriv. Pohvalil me je in mi rekel, da sem pokazal, kaj znam. Zatrdil je, da bo v prihodnosti še naprej računal name.'' Nekdanji trener Juventusa, Rome, Porta in številnih drugih klubov očitno mladega Slovenca zelo ceni in pazi, da z njim ne bi storil napačnega koraka. Pohvalno in dobro za našega branilca. Ta si bo debi seveda zapomnil za vse življenje. Da bo tako, je poskrbel tudi sam. ''Dresa s te tekme nisem zamenjal z nikomer. Shranil ga bom za spomin. Priložnosti, da bom dobil dres od kakšnega zvezdnika, bo v prihodnosti še dovolj. V to sem prepričan,'' je odvrnil.

Ne dvomimo, da bo tako. Po sobotni tekmi še nekaj časa ni mogel zaspati, čas si je verjetno krajšal tudi s številnimi čestitkami, ki jih je dobil. Tudi novo, bogatejšo pogodbo je pred časom podpisal, pri komajda dopolnjeni polnoletnosti zasluži že veliko. ''Ne bojim se, da bi mi vse skupaj škodilo. Da bi skrenil s prave poti. Imam družino in okolico, ki me podpira, pa tudi sam zase vem, da nisem tako neumen. Osredotočen sem le na nogomet in na to, kako biti iz dneva v dan čim boljši,'' pametno ugotavlja. Ko beseda nanese na nogometno znanje, pravi, da je njegova največja prednost skok igra z glavo, največ pa bo moral delati na fizični pripravljenosti in taktiki. ''Ta je v Italiji daleč najbolj pomembna. Predvsem izkušnje so tiste, ki mi manjkajo. Zdaj sem odigral prve minute v članski konkurenci in videl, da gre za veliko višjo raven. Potrebnega bo še veliko truda. Sem pa z debijem pokazal, da se lahko kosam tudi z najboljšimi. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost,'' je še povedal. Sam dobro ve, česa si želi. ''Ne bom se zaletaval. Najraje bi ostal pri Genoi in do konca sezone odigral še nekaj tekem med člani. Ne bi se rad selil, ne bi bil rad posojen. Če greš drugam, nisi ne tam, ne pri matičnem klubu. To je po mojem mnenju najslabše. Rad bi se uveljavil pri Genoi. Verjamem, da mi bo uspelo,'' so bile besede nogometaša, ki za zdaj igra za mlajše selekcije Slovenije, a utegne že čez nekaj let, morda pa tudi že prej, postati eden izmed nosilcev obrambe izbrane vrste. Ker smo prav tam v zadnjih letih najbolj oslabljeni, bi bil še kako dobrodošel. Stiskamo pesti, da mu uspe. Za zdaj kaže zelo dobro. Je pa pot še dolga. ''Tega se še kako dobro zavedam tudi sam. Sem šele na začetku,'' je za konec odvrnil.