Kitajec Benko doma s počeno fibulo

Kitajski drugoligaški klub Hubei Zhongbo iz večmilijonskega mesta Wuhan bo slovenskega napadalca pogrešal vsaj nekaj mesecev. Gostovanje pri Dalian Aerbinu se je 3. aprila sprevrglo v nočno moro. ''V peti minuti sem prejel neugoden udarec po nogi. Točno sem vedel, da se je nekaj zlomilo. Prijel sem se za nogo, nekaj je zaškripalo, a na srečo ni bil odprti zlom, pač pa je počila stranska fibula, tako da sem 'prišel' še dobro skozi,'' se po vrnitvi v Slovenijo tolaži Jože Benko. Razveselil se je ''sreče v nesreči'', saj je gleženj, eno izmed najbolj dragocenih orožij nogometašev, ostal cel, še bolj pa ugotovitve, da ne bo potreboval operativnega posega. ''Šest tednov imam predpisano strogo mirovanje. Za začetek,'' je za Sportal zaupal 31-letni Prekmurec, ki ga v prihodnjih dneh čaka vrsta obiskov pri zdravnikih. Namesto igrišč bo tako spoznaval svet z drugega zornega kota, ki so ga nogometaši manj veseli. Brez igralne opreme in žoge.

Na krstnem nastopu zapravil 11-metrovko

V kitajskem klubu na njegovo vrnitev vneto čakajo. Sezona je še dolga, konča se šele oktobra, tako da bi lahko Benko, če se bodo uresničile napovedi, pomagal soigralcem že poleti in s tem ujel vlak vsaj za drugo polovico sezone. V drugi kitajski ligi je debitiral na zanimiv, že rahlo tragikomičen način. ''Nismo imeli sreče. Priigrali smo si 'sto' priložnosti, gostje iz Guizhouja pa so šli enkrat čez polovico in nas premagali z 1:0. Nad menoj je bil storjen prekršek za 11-metrovko in rdeči karton, a sem nato z bele točke zgrešil, imel še nekaj smrtnih priložnosti, zatresel tudi vratnico … Ni bilo sreče. Tako kot z zdravjem na drugi tekmi. A zdaj na to gledam pozitivno,'' pravi Benko, ki bo do trenutka, ko bo spet sposoben trenirati, ostal v Sloveniji. Na Kitajskem bi okrevanje potekalo bistveno težje, saj bi bil soočen delovnim terapijam v povsem drugačnemu okolju.

Na Kitajskem že skoraj obupal

Ko je prispel v daljno azijsko deželo, bi si že skoraj premislil in vrnil v Slovenijo. Ni dosti manjkalo. ''Sprva sem bil edini tujec v klubu. Trener slabo govori angleško, soigralci sploh ne. Bil sem brez prevajalca in skoraj obupal. Tam si moraš pač sam pomagati. Oni ti ne bodo, takšna je njihova mentaliteta. Nato je prišel še en Hrvat, dobila sva prevajalca, pa tudi šoferja, tako da je sedaj lažje,'' se uvodnega druženja na drugi strani sveta spominja donedavni napadalec Nafte, ki pogoje na Kitajskem ocenjuje za fenomenalne. ''Tu se nogomet razvija nenormalno hitro. Čeprav sem v drugi ligi, ta kakovostno niti ne zaostaja za prvo. Mogoče le v organizaciji klubov. Dovolj pove že podatek, da je kapetan beograjskega Partizana Moreira šel v drugo ligo. Klubi boljše plačajo kot v prvi ligi in so zelo ambiciozni. Kitajska se razvija, ne samo gospodarsko, ampak tudi nogometno. Štadioni so veliki, imamo ogromno navijačev, je pa evforija zelo odvisna od uspehov reprezentance. Če jih ni, je toliko težje.'' Ko se je s poškodovano fibulo vrnil v domovino, je presenečeno pogledoval skozi okno in opažal spremembe. Pogrešal je značilni kaos s kitajskih cest, kjer vlada zakon neznosnih gneč. Zdaj mu ne preostaja nič drugega, kot da skuša zaceliti poškodbo in se vrniti v formo, s katero je kot za stavo zabijal v jesenskem delu 1. SNL. Na lestvici strelcev je še vedno na visokem tretjem mestu ...