Kelhar: Kolikor daš, toliko dobiš

Ko je zadnji dan zimskega prestopnega roka v minuli sezoni sprejel ponudbo belgijskega prvoligaškega kluba Cercle Brugge, so mnogi zmajevali z glavo in menili, da se bo hitro vrnil v Celje. Kot po njegovem prvem odhodu v tujino, ko se je skušal dokazati pri Greuther Fürthu, a je bil v Nemčiji pahnjen na stranski tir. ''Napaka je bila v tem, da sem moral igrati na mestu desnega bočnega igralca, ki ga nisem nikoli v Sloveniji. Glede na to, da je v Nemčiji raven igre višja kot pri nas, mi je bilo težko. Za spoznavanje novega igralnega mesta bi potreboval več časa, ki pa si ga nisem mogel privoščiti. Konkurenca za srednji del obrambe je bila premočna, sem pa vsaj pridobil nekaj izkušenj in potegnil nekaj pozitivnega,'' se svojega prvega prestopa v tujino spominja Dejan Kelhar, ki se je po neuspešni nemški avanturi vrnil v Celje, nato pa je konec lanskega januarja prispela konkretna ponudba iz Belgije.

Želi še v močnejšo ligo

Sprva je malce okleval, saj ni vedel, ali bi bilo bolje Celje zapustiti že pozimi ali se belgijskemu delodajalcu pridružiti v poletnih mesecih. ''Ker v nogometu nikoli ne veš, kaj vse se lahko zgodi, menim, da se nisem odločil napak. Na začetku so bile določene težave in ni mi preostalo drugega, kot da se borim in delam naprej. Sem pravi borec. Karkoli mi pride na pot, skušam premagati,'' je zaupal 25-letni Brežičan, ki se je v dresu Cercla navadil na dva igralna mesta.

Sploh če imajo njegovi soigralci težave s poškodbami. Najraje je na mestu osrednjega branilca, povsem vseeno na kateri strani. Glede bočnih položajev pa se je že privadil na desno stran, levi se skuša izogniti. ''Vendarle nimam takšne leve noge kot Roberto Carlos,'' rad pripomni. V tej sezoni je zelo napredoval. Postal je standarni član moštva, ki se je v nasprotju z napovedmi zasidral v zgornji polovici razpredelnice, v pokalu pa je oddaljen le še dva koraka od lovorike. Začele so tudi deževati ponudbe iz drugod, pred kratkim so se njegovih vrat dotaknile lovke ruskih klubov. ''Odločil sem se, da ostanem. Nočem tvegati, saj sem se tu krasno vključil v ekipo, igram v dobri formi in bilo bi nesmiselno, da kaj menjam. Če bo že prišlo do kakega prestopa, je moja velika želja, da bi zaigral v eni izmed petih najmočnejših lig v Evropi. Še posebej mi leži Nemčija. A če bom hotel to uresničiti, bom moral iti po korakih in pridno delati, obračun pa sledi na koncu.''

Reprezentanca je dodatna motivacija

V dresu trikratnega belgijskega prvaka, resda nazadnje daljnega leta 1930, se je pred kratkim premierno vpisal tudi med strelce. ''Temu ne pripisujem velike vloge. Bolj sem zadožen, da pred vrati držim 'ničlo', je pa res vsaka prekinitev priložnost zame. Vedno bolj se preizkušam tudi v prostih strelih od daleč,'' je zaupal nekdanji branilec Brežic, Krškega, Olimpije in Celja, ki se v Bruggu najraje druži s soigralci iz Črne gore in Makedonije.

Nad Belgijo je navdušen, presenetil ga je le izstop Mouscrona, ki je šel po stopinjah Korotana. ''Nisem verjel, da se lahko kaj takega dogodi v Belgiji. Zaradi tega smo izgubili šest točk,'' pravi nekdanji mladi reprezentant, ki bo konec tedna v prvenstvu zaradi kazni rumenih kartonov (v tej sezoni jih je zbral pet) manjkal. Je pa vprašanje, če se bodo lahko tekme zaradi snega in mraza sploh odigrale. Sredina pokalna je že odpadla ... Bo odpadla tudi možnost, da izkusi nastop v članski reprezentanci? ''Ni ga nogometaša na svetu, ki si ne bi želel igrati za reprezentanco. Moja naloga je, da dobro delam v klubu, ostale stvari pa že pridejo. Kolikor daš, toliko dobiš. Reprezentanca je neka nagrada in dodatna motivacija.''