Jure Travner: Na Škotskem našel svoj mir

Celjan se je zaljubil v otoški nogomet. Čeprav ni v dresu Watforda, osrednjega angleškega prvoligaša (drugi klubski razred – tekmovanje ''championship''), katerega častni predsednik je glasbenik Elton John, odigral niti minute, ga je pot ponesla še nekoliko bolj severno.

Pristal je na Škotskem, kjer se je ustalil pri St. Mirrenu in postal njegov polnopravni član. Vsaj do konca sezone, ko se mu izteče pogodba. ''Naš klub se vsako sezono bori za obstanek. Imamo najnižji proračun v ligi. Je pa zanimivo, da ne čutimo kakšnega posebnega pritiska. Na Otoku gledajo na to drugače kot pa v Sloveniji, ko se iz tega dela prava drama. Po porazih ni jokanja, ampak se gleda že na novo tekmo. Vzdušje je bolj sproščeno. Tudi če izpademo, ne bo konec sveta, sem pa vseeno optimist. Imamo osem točk prednosti pred zadnjeuvrščenimi, pa tudi igramo vedno bolje,'' je Jure Travner, standardni levi bočni branilec najbolj ''revnega''' škotskega premierligaša, ocenil zmožnosti za obstanek med najboljšimi.

Pri plačah ni zamujanj

Petindvajsetletni Celjan, pri St. Mirrenu nosi številko 16, se strinja s tem, da v prvenstvu izrazito izstopa veliki dvojec iz Glasgowa – Celtic in Rangers. ''Malce jima skuša konkurirati še Hearts, potem pa se konča. V časopisih sta daleč najbolj zastopana prav omenjena kluba, ki tudi po proračunih predstavljata povsem drug svet,'' razkriva nekdanji branilec Celja. Primerjavo njegovega moštva s slovenskimi je ocenil za zahtevno, sploh zaradi drugačnosti slogov. ''Na Škotskem sloni igra bolj na moči, agresivnosti. Tehnično niso posamezniki tako dobri kot v Sloveniji, glede organizacije pa je vse na višji ravni. Resda se štadioni tudi v Sloveniji prenavljajo, a so tu tribune bolj polne, več je navijačev, svoje naredijo še klubske trgovine.'' Kaj pa plače? Veljajo Škoti resnično za skopuški narod? ''Plače niso pretirano višje kot v Sloveniji. Mogoče enkrat do dvakrat. So pa redne. Ni zamujanj. To je v nogometu pomembno. Na Škotskem sem našel svoj mir.'' Škoti se mu kot ljudje zelo dopadejo, saj so po njegovih besedah pripravljeni pomagati in se ne vtikujejo drug v drugega. ''Dosti manj je sosedskega ljubosumja. Slačilnica diha kot ena. Vladajo prijateljski odnosi in smo skoraj družinski klub,'' je zaupal edini Slovan v angleško govoreči druščini pri St. Mirrenu.

Prekrižan pri Watfordu

Kakovostno primerjavo med Slovenijo in Škotsko je do neke mere razkril evropski dvoboj Maribora in Hiberniana, ki je prepričljivo pripadel ''vijolicam''. Hibernian je na lestvici pred St. Mirrenom. ''Še pet krogov pred tem je bil za nami, zdaj pa se je dvignil. Poraz z Mariborom ga je vrgel s tira. Se pa spominjam, kako se je še naš trener navdušil nad Bačinovičem in Iličičem. To je bila lepa reklama za Slovenijo. Kasneje je bil na preizkušnji tudi Darijo Biščan, a se prestop ni uresničil,'' je dejal Travner, ki si je v 1. SNL izklesal status enega bolj grobih igralcev. Kot nalašč za škotske zelenice. ''Zanimivo je, da sem tu v napadu zelo dober, v obrambi pa celo prenežen. Dovoli se zelo moška igra, prekršek visi stalno v zraku. A to ni umazan nogomet, pač tako je v njihovi krvi. S tem skušajo nadoknaditi pomanjkanje tehničnega znanja.'' Glede Škotske ga moti le vreme. In drugačna izgovorjava angleškega jezika. ''Dež, veter, mraz ... Nič kaj prijetni meseci na Škotskem. Drugače pa sem presrečen, da igram. V Watfordu nisem dobil priložnosti. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj, a še sam ne vem razloga. Razumel bi, če bi prišel v igro in igral slabo, tako pa na treningih ni bilo nič narobe. Igral sem le v rezervni ekipi. V St. Mirrenu so takoj računali name. Tu napredujem, hitro sem dobil nazaj samozavest.''

Alex Ferguson pustil sledi

Po koncu sezone se mu izteče pogodba. Verjame, da bo našel novega otoškega delodajalca. Navsezadnje bo prosti igralec. ''Všeč mi je tu. Ni strahu, da bi te okoli prinesli, ni pa tudi zamujanja plač.'' Po Janiju Šturmu in Danijelu Marčeti je tretji Slovenec, ki brani slovenske barve v domovini najboljšega viskija. Nekdaj je St. Mirren treniral celo Alex Ferguson. Veliki strateg je na začetku trenerske poti tu nabiral izkušnje štiri leta. Škoti so danes bolj ponosni na trenerje kot pa nogometaše. Reprezentanca, čeprav so ljudje nori na nogomet, skoraj že obsedeni, vsaj tako nam je povedal Jure, kar ne more in more narediti izstopajočega koraka. Je pa lani celotna Škotska s srcem bodrila Kekovo četo. Če bi na jugu Afrike prekrižala načrte sosednji Angliji, bi bila v srcih navijačev deležna najvišje časti. Rivalstvo med otoškima sosedoma namreč ne pozna meja.