JAR ne zaupa več Brazilcem

Čeprav je izkušeni strateg Carlos Alberto Parreira z Brazilci že osvajal največje lovorike na svetu, pa se na jugu Afrike ni obnesel. Navijači ''bafane bafane'', ki so od prvega prvenstva na domačih tleh pričakovali vse drugo kot pa ekspresno slovo le po treh odigranih tekmah, s katerim so se v zgodovinske almanahe SP vpisali kot prvi gostitelji z bolečim spodrsljajem že na prvi oviri, so bili vseskozi ogorčeni na visoke prejemke selektorja, po dokončnem izpadu pa je postalo bolj ali manj jasno, da so strokovnjaku iz domovine sambe šteti dnevi. Uradno se bo poslovil v začetku avgusta, zamenjal pa ga bo njegov donedavni pomočnik Pitso Mosimane. Čakata ga dva cilja. Prvi bo preboj na zaključni turnir afriškega prvenstva, ki ga bosta leta 2012 skupaj gostila Gabon in Ekvatorialna Gvineja, drugi pa bo še malce težje narave, saj bo v igri uvrstitev na prihodnje svetovno prvenstvo, ki bo leta 2014 na drugi strani Atlantika, v Braziliji. Prav tam, kjer je doma Parreira.

Na SP ugnali le Slovenijo in Francijo

V očeh domače javnosti je zanimiva tudi primerjava dveh južnoafriških reprezentanc, ki sta v zadnjem desetletju (2002 in 2010) na največjih tekmovanjih branili barve ''mavričnega ljudstva''. Obe sta osvojili štiri točke ter se od prvenstva poslovili z zmago, remijem in porazom. Podobno kot Kekova četa na jugu Afrike. Leta 2002 je ''bafano bafano'' vodil domači temnopolti strokovnjak Jomo Sono (kot član newyorškega Cosmosa si je pred več kot tremi desetletji delil slačilnico s Pelejem, Franzom Beckenbauerjem, pa tudi Vitomirjem Dimitrijevićem), popeljal izbrance do prve zgodovinske zmage, prav nad razbito Katančevo četo (1:0), ki je v tistih dneh na Daljnem vzhodu razmišljala o nenogometnih perečih temah, letos pa je bilo vodenje reprezentance zaupano priznanemu Brazilcu, a slednji ni upravičil visokih pričakovanj.

Vseeno so južnoafriški navijači nastop na SP 2002 takrat označili za polom, letošnjega pa navkljub izpadu - glavnega krivca so našli prav v selektorju - pohvalili, saj naj bi jih navdal z neskončnim ponosom. Sploh zaradi ''poslovilne'' zmage nad veliko, a na tem prvenstvu zelo obubožano Francijo. Zdaj se bodo v lov na nove podvige odpravili z južnoafriškim strokovnjakom. Mnenja so, da je bilo dovolj eksperimentov s tujci. Bo to zadoščalo za uresničitev zadanih ciljev?