Jan Oblak: Če ne igraš, to še ni nobena tragedija

Na igrišču ostaja hladnokrven, kar je dokazal tudi na torkovem dvoboju proti Kolumbiji, miren, sproščen in pritajeno nasmejan pa je tudi takrat, ko opisuje nelagodje ob zdajšnjem klubskem statusu. Dejstvo je, da ne brani in da je pri Atleticu reden odjemalec mest na rezervni klopi, a ga razlogi za optimizem še niso zapustili. In ga verjetno ne bodo nikoli.

V karieri je preživel marsikaj, tudi manj srečne dni, ko je na Portugalskem izgubil stik s tekmovalno formo in zaman čakal na priložnost. To ga je naredilo le močnejšega, te izkušnje pa mu pridejo zelo prav zlasti v teh mesecih, ko se spopada z na videz brezizhodnim položajem. "Nisem depresiven. Le zakaj bi bil?," se je Jan Oblak začudil vprašanju in dal vedeti, da ne bo kar tako obupal. Oziroma da ne bo nikoli.

"Normalno je, da nisem najbolj srečen. Vsak profesionalec na svetu si želi igrali. Želi narediti vse najboljše za ekipo. Želi pomagati. Sam treniram, se trudim in čakam na priložnost," je predstavil svoje zdravilo, s katerim pozablja na jalov klubski status in pomanjkanje tekem, ki so se v prejšnji sezoni, ko je Benfica tudi na njegovih krilih osvojila kopico lovorik, vrstile druga za drugo.

Ne obžaluje prestopa v Atletico

Še vedno meni, da ni storil napačnega koraka, ko se je iz Lizbone preselil v Madrid. Ko ga je zasnubil španski prvak in se mu je nasmihalo mesto, ki ga je tako uspešno opravljal njegov belgijski sovrstnik Thibaut Courtois, se je brez večjih razmišljanj odločil za hrabro potezo.

Za zdaj se mu še ni obrestovala, kar pa ne pomeni, da bi rad čas zavrtel nazaj. "Ne obžalujem ničesar. Vem, da je bila to prava odločitev. Res je, ne branim, a verjamem, da se bo to spremenilo. Če ne igraš, to ni še nobena tragedija. Naša ekipa ima veliko igralcev. Nekdo igra, drugi je na klopi, tretji na tribuni. Moraš le čakati na priložnost in jo izkoristiti," pojasnjuje z mirnim glasom.

Eno redkih priložnosti, šele drugo, odkar se je uradno začela tekmovalna sezona 2014/15, mu je podaril selektor Srečko Katanec. Za Atletico je branil le enkrat, žal ravno takrat, ko so španski prvaki nepričakovano izgubili v Grčiji, slovenski reprezentant pa ni prepričal strogih kritikov.

Zdaj je občutek, kako je nastopiti pred polnimi tribunami, podoživel še v Ljubljani. "Zelo sem zadovoljen, da sem dobil priložnost ter da smo odigrali dobro tekmo. Lahko smo kar zadovoljni s prikazanim. Dobro smo parirali Kolumbiji, imeli svoje priložnosti in si priigrali celo več strelov na vrata. Dokazali smo, da se lahko igra tudi proti tretji reprezentanci na svetu," je pohvalil soigralce za hrabro predstavo, s katero so selektorju ponudili kar nekaj novih kandidatov na prihodnjem reprezentančnem seznamu.

Ko bo branil redno, mu bo lažje

Če je kdo mislil, da se bosta zaradi daljše odsotnosti in neigranja na vrhunskih tekmah med njegovi vratnici prikradli nezbranost in živčnost, se je motil. Hladnokrvni Škofjeločan tega ne pozna.

"Tega sem bil vajen že v preteklih sezonah, ko na Portugalskem nisem veliko branil in igral manj tekem. Bo pa seveda boljše, zame pa tudi lažje, ko bom branil redno. Z dobrim treningom in trdo glavo dočakaš priložnost in če imaš srečo, jo tudi izkoristiš," še verjame, da mu bo usoda podala novo priložnost in ne bo ostalo le pri tisti v Pireju, kjer je pogorel na izpitu.

Kdaj se bo to zgodilo? Oblak ni dobil nobenega zagotovila, v tem trenutku je v mislih trenerja Diega Simeoneja še vedno v prednosti Španec Miguel Angel Moya. "Trudim se po najboljših močeh, dajem vse od sebe, trener pa je tisti, ki odloča, ali mi bo dal priložnost. Jaz le delam, treniram in čakam."

Končno je zaigral proti Jamesu Rodriguezu

Atletico je sezono začel z osvojenim španskim superpokalom, ko je uvodno lovoriko izmaknil iz ust mestnemu tekmecu Realu. Takrat je Oblak počival, tako da je izpustil priložnost, da bi se na igrišču prepričal o vrlinah belega baletnika Jamesa Rodrigueza. "Letos smo že večkrat igrali proti njemu, zdaj pa sem končno dočakal priložnost z reprezentanco. S klubom smo bili bolj uspešni in ga premagali, z reprezentanco nam na našo nesrečo ni uspelo, pa nič zato," si tega ni pretirano gnal k srcu.

Ko z Atleticom gostuje po španskih boriščih, prihaja do spoznanja, kako tekmeci na branilca naslova gledajo s posebnimi očmi. To pa po njegovem mnenju ni nikakršna novost. "Atletico je že nekaj časa v vrhu španskega nogometa, pa tudi Evrope. V zadnjih letih ga vsi spoštujejo, tako da niso upoštevali le Reala in Barcelone. V tej sezoni je podobno, veliko je močnih tekmecev in prav nobena tekma ni lahka."

Čestitke Vidmarju in starejšemu Handanoviću

Gneča vrhunskih vratarjev v slovenski reprezentanci je takšna, da sta za zdaj poleg njega v prvem planu Samir Handanović in Vid Belec, za nekatere kandidate, ki v tej sezoni branijo v življenjski formi, pa preprosto ni prostora. Tudi za Nejca Vidmarja, rekorderja slovenskega prvenstva, ki je ostal nepremagan več kot tisoč zaporednih minut.

"Spremljal sem njegov niz in videl, kaj mu je uspelo. Oziroma kar je uspelo celotni ekipi, saj vratar, normalno, ne more sam igrati proti 11 nasprotnikom. To je odličen dosežek, Nejcu lahko le čestitam," je pozdravil nekdanjega soigralca v mladi izbrani vrsti, čestital pa je še enemu stanovskemu kolegu, s katerim se je družil tudi na pripravah članske reprezentance.

To je Jasmin Handanović, ki mu gre v ligi prvakov imenitno. Nazadnje je ob živce spravljal Edena Hazarda, rojaka in soigralca vratarja, ki je Janu omogočil prazno mesto pri Atleticu. "Jasmina sem pred kratkim srečal in mu čestital v živo. Videl sem, kako odlično brani. Vse pohvale njemu in Mariboru," je od srca čestital še Ljubljančanu, ki je od njega starejši kar 15 let.

To je tudi dokaz, da je čas največji Janov zaveznik in da njegova drža, ki ne prizna poraza, še manj pa obupa, ni nikakor naključna. Verjame, da se mu bo ponudila še ena priložnost. Napet kot puška jo čaka in upa, da se ponudi še v tem koledarskem letu ...