Fant od fare

Morda edina, zagotovo pa najpozitivnejša zgodba tokratnega nogometnega večera v Stožicah, kjer je Slovenija z avtogolom gostov v zadnji domači tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2020 s skromnih 1:0 premagala še bolj skromno Latvijo.

Jubilejna, 100. tekma v dresu Slovenije, ki jo je nazadnje dočakal njen kapetan in pred tekmo iz rok predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovića prejel priložnostno darilo.

Fant, ki ga ne boste našli na Instagramu. Na njegovem telesu boste zaman iskali tetovaže, pa tudi navdiha za kakšne nove modne trende ali pričeske pri njem zagotovo ne boste dobili. Je pa to fant, ki besede o tem, da je vedno pomembna predvsem ekipa, ne posamezniki, živi, ne samo govori.

Čeprav je v reprezentanci odigral že skorajda toliko tekem, kot jih je preostanek zdajšnje reprezentance skupaj, se bo z nasmeškom usedel na klop. Pa tudi, če ga bo selektor tja postavil zaradi nekoga, ki je v času, ko je on s soigralci Slovenijo pred desetletjem dvigoval na noge in imel pri tem precej pomembno vlogo, s sošolci v osnovni šoli lepil samolepilne sličice v album z nogometnimi junaki iz Južnoafriške republike.

Če ne bo dobil kapetanskega traku - ki ga, mimogrede, kot eden redkih slovenskih nogometašev nosi v svojem klubu v tujini -, ga ne bo bolela rama, ne koleno in ne zapestje, ko bo treba dvigniti telefonsko slušalko selektorju. Vedno jo bo dvignil in prišel, pa tudi če bo moral prepotovati več kot 3.000 kilometrov in bo v Slovenijo prišel samo zato, da bo treniral in ne igral.

Še več, če bi selektor zahteval tako, bi verjetno sprejel tudi vlogo animatorja zaspanega občinstva na domačih tekmah slovenske nogometne reprezentance, ob selektorjevih navodilih takoj poprijel za mikrofon in se začel dreti: "Kdor ne skače, ni Sloven'c! Kdor ne skače, ni Sloven'c!"

Je pa to tudi fant, ki javnosti prav zaradi vsega naštetega ni preveč zanimiv in zato pogosto neupravičeno tarča kritikov. Tudi med novinarji, a brez skrbi. Ne, tudi tega, da bi se sprehodil mimo novinarskih diktafonov, ne boste dočakali. Vedno bo vljudno pozdravil, narisal nasmešek na svoj obraz in začel odgovarjati.

Športnik, ki bi moral biti zgled vsem. Po novem pa ob svojemu dobrem prijatelju Boštjanu Cesarju tudi edini slovenski nogometaš, ki se lahko pohvali s trimestnim številom ob podatku o njegovih nastopih na najvišji, članski nogometni reprezentančni ravni.

Pa še opombica za konec. Ne, beseda seveda ne teče o možakarju, ki na fotografiji stoji na levi, ampak o tistem, ki ga najdete na desni. S številko 13.

Bojan Jokić. Fant od fare, kot radi pravimo Slovenci, a tega pogosto ne znamo ceniti.