Odkar mu je Katanec uresničil sanje, mu gre vse narobe

Selektor slovenske članske reprezentance Srečko Katanec je prejšnji mesec ponudil priložnost številnim novincem. Prvič se je na seznamu znašel tudi Enej Jelenič. Mladi napadalec Livorna, ki igra v drugem kakovostnem italijanskem razredu, se je povabila zelo razveselil. Da bi ga lahko prejel, je zaslutil, ko so mu klubski sodelavci povedali, da so na tekmi Livorna v Brescii na tribunah uzrli Katanca. Ta je na Apeninskem polotoku pustil močan pečat, zato ga ljubitelji nogometa še vedno hitro prepoznajo.

"Počasi sem začel v glavi sestavljali mozaik in razmišljal o tem, da je morda res prišel zaradi mene. Vseeno nisem bil prepričan, da me bo vpoklical. Ko sem na seznamu zagledal svoje ime, sem bil zelo presenečen," je priznal 23-letni Primorec, vesel, da je bil o nenapovedanem obisku selektorja obveščen šele po tekmi. "Če bi mi to povedali prej, bi imel morda tako veliko tremo, da ne bi odigral dobre tekme," se je nasmehnil.

Kot da bi sanjal

Ko je prišel v člansko reprezentanco, je ugotovil, da pozna ogromno obrazov. Kot nekdanji mladi reprezentant je srečal kar nekaj vrstnikov. "Veliko fantov sem poznal od prej, tako da mi je bilo malce lažje. Tudi starejši reprezentanti so bili zelo korektni. Takoj sem opazil, da vlada v izbrani vrsti odlično vzdušje. Hitro smo se ujeli in se imeli super. Dokler sem pač bil zdrav," je dodal Jelenič, ki je na prijateljski tekmi z Makedonijo igral le nekaj minut in dočakal tako želen krstni nastop za A-reprezentanco.

Na letošnji prijateljski tekmi proti Makedoniji je vpisal prvi nastop za člansko slovensko reprezentanco.

Na dvoboju se je počutil kot najsrečnejši človek na svetu, saj je debitiral na svojem najljubšem štadionu. Pred leti je na Bonifiki nastopal v 1. SNL, tokrat pa zastopal barve Slovenije. "Kot da bi doživel prizor iz sanj. Uresničilo se je nekaj, kar sem si lahko nekoč predstavljal le v sanjah," se mu še danes zaiskrijo oči, ko se spominja nepozabnega trenutka.

Najprej peta, nato še koleno

Bonifiko pozna odlično, saj je v 1. SNL branil barve Kopra.

Po dvoboju mu ni bilo več do sproščenega smeha. Poškodba pete, ki jo je staknil na tekmi z Makedonijo (1:0), ga je toliko vrgla iz ritma, da se je predčasno poslovil od Katančeve čete in izpadel s seznama potnikov na prijateljsko srečanje v Belfastu. 

"Morda bi proti Severni Irski, če bi ostal zdrav, igral več minut, kot sem jih proti Makedoniji. A že to, da sem dočakal priložnost, mi pomeni veliko. To doživljam kot zelo pozitivno stvar. Žal mi je majhna poškodba pete malce prekrižala pot," je spregovoril o tem, da se je le nekaj dni po tekmi z Makedonci namesto v Belfast odpravil v Livorno, kjer se je pripravljal na nove prvenstvene tekme.

Le tri dni po tem, ko je odpravil bolečine v peti, je sledil velik šok. Bil je tako strašljiv, da ga ni pričakoval niti v nočnih morah. "Na treningu sem nerodno stopil in takoj zaslišal pok v kolenu. Bolečina je bila takšna, da sem takoj vedel, da sem se huje poškodoval. Na koncu se je izkazalo, da sem si poškodoval sprednje vezi v desnem kolenu. Operacija je bila nujna, na mojo srečo pa je potekala odlično. Po njej koleno ni zelo otečeno, zdravniki pa so dejali, da bom moral počivati vsaj od pet do šest mesecev,'' se je zazrl v negotovo prihodnost.

Jasno je le eno. Njegova želja, da bi se čim prej vrnil na igrišče, je nesporna. Naredil bo vse, kar bo v njegovi moči, da to tudi uresniči. Ne ve še, kje si bo v prihodnje služil nogometni kruh, saj lahko Livorno izpade v tretjo ligo. "To bo odvisno od marsičesa. Po mojem mnenju sem dobro oddelal sezono (na 26 nastopih je dosegel dva zadetka, op. p.). Rezultati niso najboljši. Menjali smo veliko trenerjev. Tako se je pač odločalo vodstvo. Imeli smo tudi nekaj težav s sodniki." Livornu letos ne gre in ne gre v serie B. Spomladi je čakal na zmago kar 11 tekem zapored. Na razpredelnici je padel strmo navzdol, na predzadnje mesto, tako da je med najresnejšimi kandidati za izpad v tretjo ligo. "Lahko se še rešimo, a bo težko," priznava Jelenič, ki pesti za soigralce po novem stiska v vlogi navijača.

Sreča v nesreči

"Poškodba kolena me je malce ustavila, a je sreča v nesreči, da se mi ni zgodila na začetku sezone," se tolaži nekdanji nogometaš Kopra, ki je v 1. SNL zbral 12 nastopov in dosegel dva zadetka.

Odkar je v Italiji, še ni doživel hujše poškodbe. Zdravniki so mu veliko mirovanja predpisali tudi pred nekaj sezonami, ko je imel težave s trebušnim zidom. "Tista poškodba vseeno ni takšna kot zdajšnja. Je pa res, da sem takrat živel v negotovosti. Nisem imel miru, obiskoval vse različne specialiste, na koncu pa našel pravega v Ceseni. Dva meseca sem opravljal stroge vaje in terapije, šele nato so težave izginile," je spomnil na težavo, ki mu je po letu 2011, ko se je iz Kopra preselil na Apeninski polotok, preprečila hitrejše privajanje na italijanske zelenice.

V dresu Padove je odigral tri sezone in se potegoval za drugoligaške točke.

Sprva je kot najstnik nosil dres prvoligaša Genoe ter v sezoni 2010/11 zbral dva kratka nastopa na prvoligaških srečanjih z Juventusom in Napolijem (skupno 21 minut na obeh tekmah), nato pa je klubsko vodstvo presodilo, da potrebuje več izkušenj, tako da ga je poslalo v Padovo. Nastopal je v drugi italijanski ligi, se nato leta 2014 preselil v Livorno in poskrbel za jubilej, saj se lahko do danes pohvali z okroglimi stotimi nastopi v serie B. Dosegel je sedem zadetkov.

Počuti se že bolj Italijana kot Slovenca

Po operaciji opravlja terapije v Italiji, po koncu sezone pa se bo verjetno odpravil drugam, veliko bližje domu. V domovini testenin in pic živi že pet let. "Moja mama mi je večkrat rekla, da sem postal pravi Italijan. Ne vračam se veliko v Koper, saj je Livorno kar daleč, letalske povezave s Slovenijo pa so od tam zelo slabe," je priznal, da mu je življenjski slog Italijanov postal veliko bližji od slovenskega in da rad ostane pri naših zahodnih sosedih.

Na Apeninskem polotoku najraje stiska pesti za Romo.

V Italiji stiska pesti za Romo, všeč mu je tudi Juventus. Še nikoli ni zaigral proti sinovom volkulje, je pa že gostoval na Olimpijskem štadionu v Rimu, a je na drugi strani stal Lazio. Takrat ni igral.

"Če bi tedanji trener vedel, kako rad imam Romo, bi me morda prej pustil v igro," se je pošalil novopečeni slovenski reprezentant, ki bo do jeseni moral pozabiti na nogometne izzive.

Na vprašanje, ali bi raje nadaljeval kariero v drugi italijanski ligi ali se vrnil v Prvo ligo Telekom Slovenije, odgovarja, da bi raje ostal v tujini, obenem pa se zahvaljuje vsem, tudi mnogim reprezentantom, za izkazano podporo in želje po čim hitrejši vrnitvi. "To mi resnično pomeni veliko," jim je sporočil napadalec, ki želi v karieri doseči še ogromno zadetkov.