Dinastija Weiss in dirigent Napolija

Zapuščina Češkoslovaške ni zanemarljiva

Slovaški nogometni uspehi vendarle niso tako skopi. Češkoslovaška, nekdanja skupna domovina Čehov in Slovakov, si je lahko upravičeno lastila sloves neugodnega tekmeca. Postavila je niz vrhunskih rezultatov, ki pa jih uradno ne smemo pripisovati Slovaški, ampak njeni najbližji sosedi Češki, ki je postala naslednica vseh preteklih dosežkov . Podobno kot Srbija pri vprašanju nekdanjih jugoslovanskih uspehov. Če bi torej pri predstavitvi Slovaške upoštevali še dediščino ranjke Češkoslovaške, bi se lahko Slovaki pohvalili z dvema naslovoma svetovnih podprvakov (1934 in 1962), osmimi udeležbami na največjem svetovnem turnirju, seveda ne bi smeli pozabiti na zmagoslavje sredi Beograda leta 1976, ko so se povzpeli na evropski prestol, v začetni enajsterici pa je bilo kar osem slovaških nogometašev. A skupne države že nekaj časa ni več. Prišlo je novo obdobje, ki sprva ni postreglo z vidnejšimi presežki. Razen posameznih odmevnih prestopov igralcev v boljše evropske klube, tretjega mesta v kvalifikacijah za EP 1996 ter preboja Artmedie v skupinski del lige prvakov (tudi maslo trenerja Weissa) Slovaška ni izstopala. Še najbližje so bili uvrstitvi na EP 2004, ko je njene cilje v dodatnih kvalifikacijah v zastrašujočem slogu izničila Španija. Nato pa je napočil čas za SP 2010. V slovanski druščini s severnoirskim dodatkom so Slovaki nizali uspeh za uspehom, kljub dvakratni ničli s Slovenijo pa so zbrali zlata vredno točko več in se neposredno uvrstili na SP. Pa čeprav je Kekova četa v Bratislavi zasenčila že vnaprej pripravljeno slavje ... Slovaška nam ni zamerila, ampak se dobro pripravila na ''sporno'' in zasneženo gostovanje na Poljskem, kjer je še dolgo v noč častila neverjetno napako poljskega branilca in nepozabni avtogol. Za vrhunec slovaškega nogometa.

Osrednji liki Škrtel, Hamšik in Šestak

Selektor Slovaške Vladimir Weiss izhaja iz zelo nogometne družine. Njegov oče, prav tako Vladimir, je v ''najboljšem'' povojnem obdobju branil češkoslovaške barve, z nogometom pa se ukvarja tudi njegov sin. Prav tako Vladimir, uradno imenovan Vladimir Weiss mlajši. Obetavnost je dokazal z zgodnjim prestopom na Otok, nazadnje ga je Manchester City posodil Boltonu. Njegov oče je popeljal samostojne Slovake na največje tekmovanje, kar pred njim ni uspelo še nobenemu. V prvi vrsti se lahko zahvali trem najmočnejšim členom. Obrambnemu stebru Martinu Škrtelu, ki je zaradi poškodbe izpustil spomladanski del, kar je na svojih plečih občutil predvsem Liverpool, tu je še nesporni mislec in ideolog v zvezni vrsti Martin Hamšik, ki se je navkljub mladosti že kmalu dokazal na vročem italijanskem jugu in oblekel kapetanski trak Napolija, v napadu pa se je v kvalifikacijah s šestimi zadetki najbolj izkazal Stanislav Šestak. Soigralec Zlatka Dediča, ki je z Bochumom doživel nepričakovan padec v nemško drugo ligo, po končanem SP 2010 pa bo verjetno obznanil novo klubsko sredino. Slovaki so v zadnjem času izjemno priljubljeni skoraj v vseh ligah znamenite petice, pa tudi ostalih močnejših v Evropi (Rusija in Turčija), še vedno pa jih je največ v sosednji Nemčiji. Dovolj za preboj med najboljših 16?