Denis Petrić: S Srbijo sem storil napako

Dvoboj med Slovenijo in Srbijo bi lahko doživljal zelo čustveno, a ga ne. Počuti se opeharjenega, v srcu pa je še vedno Ljubljančan, ki že od 15. leta živi v Franciji in brani v drugoligaškem klubu Istres. Nekoč je spadal med najbolj obetavne slovenske vratarje. V izbranih vrstah do 17 oziroma 19 let je redno stal med vratnicama, nato pa je še pred 20. rojstnim dnevom prejel telefonski klic, ki mu je spremenil potek življenja. ''Bil sem še mlad, naiven. Komaj sem končal z mladinci, ko so me poklicali iz Srbije in prepričevali, da nujno potrebujejo obetavnega vratarja, saj naj bi imeli na tem igralnem mestu veliko krizo. Prepričali so me, nato sem se dvakrat še udeležil priprav z mlado srbsko reprezentanco, a nisem dobil priložnosti, nato pa so name pozabili,'' je Sportalu iz Francije sporočil Denis Petrić in ovrgel govorice, da se je tako odločil le zaradi močne želje očeta, ki naj bi izžareval strast do srbskega nogometa. Triindvajsetletni Ljubljančan odločitev, da je pred štirimi leti obrnil hrbet slovenski reprezentanci, obžaluje. ''Nimam kaj skrivati. Naredil sem napako, ki pa je sedaj ne morem več popraviti. V Franciji me smatrajo za Slovenca, tudi sam se čutim bolj Slovenca kot Srba. Tako bom tudi vedno igral in živel.'' V Sloveniji je ohranil redne stike predvsem z Etienom Velikonjo, s katerim sta nekoč igrala skupaj v mlajši reprezentanci, pri Auxerru pa se je največ družil z Valterjem Birso. V Istresu posluša lepe besede na račun Luke Žinka, ki se je pri tem klubu dokazoval pred štirimi leti, ko je igral še v prvi ligi.

Ker Denis ni zaigral za člansko srbsko reprezentanco, bi lahko v prihodnosti brez administrativnih težav oblekel slovenski dres. O tem pa v tem trenutku ne razmišlja. Ne zanika, da bi bila to njegova želja, a navsezadnje tudi meni, da bo v obdobju Samirja Handanoviča nemogoče dobiti pravo priložnost še kar nekaj let. ''Sarma je najboljši vratar na Balkanu, o tem ni dvoma, ima pa Slovenija še veliko obetavnih vratarjev. Dobro poznam tudi Jasmina Handanoviča, včasih pa sva bila v reprezentanci skupaj z Janom Koprivcem.'' V Franciji je že sedmo leto. V deželi ''galskih petelinov'', kjer se je hitro znašel tudi v šolskih klopeh, se dokazuje pri Istresu. V tej sezoni je prvi vratar. Brani redno, klubsko vodstvo pa je z njim zelo zadovoljno, tako da je podaljšal pogodbo do leta 2015. ''Če ne bi imel številnih težav z zdravjem, bi bilo še boljše. Doživel sem poškodbo hrbta, rame, imel tudi zlomljeni prst. Najtežje mi je bilo, ko me je Auxerre posodil Istresu. Takrat res nisem imel sreče z zdravjem, zdaj pa gre na bolje,'' je zaupal 23-letni vratar, ki poudarja, da ni bila francoska druga liga kar tako izbrana za eno najmočnejših ''neprvoligaških'' nogometnih tekmovanj na svetu. ''Tu so Monaco, Lens, Nantes ... Monaco je res močan. Pred sezono je brez težav kupil našega kapetana.'' V prihodnjih letih se želi vrniti v prvoligaško okolje. Morda v Franciji, morda kje drugje. Ker napoveduje, da si bo družinski dom ustvaril v Ljubljani, rojstnem mestu, ni izključena tudi možnost, da bi nekoč oblekel dres slovenskega kluba. A najprej se želi dokazati v tujini. Vedno manjša pa je tudi verjetnost, da bo kdaj oblekel srbski dres ...