Brez golov v "deželi orlov"

Slovenija si je v uvodnem delu kvalifikacij pod vodstvom Branka Oblaka v treh tekmah priigrala ''le'' tri točke. Brez prepoznavne igre in še kakšne točke ''več'' je moral kasneje najboljši slovenski nogometaš zadnjih 50 let zapustiti selektorsko mesto, zamenjal pa ga je ambiciozni Matjaž Kek. Po ''generalki'' z Estonijo, ki je uspela zgolj iz rezultatskega vidika, se je prvič nameril za kvalifikacijske točke na Albanijo. Na drugi strani ga bi pričakal bolni Otto Barić, pač pa njegov pomočnik Slavko Kovačić, ki je ves čas pred srečanjem v Skadru obljubljal poraz Slovenije.

Zakaj je Evropska nogometna zveza (UEFA) podala zeleno luč štadionu Loro Borici v Skadru? Tretje največje mesto v Albaniji, ki leži bližje Črni gori in Kosovu kot pa prestolnici Tirani, je v skladu z nerazvito infrastrukturo in presežki revščine na vsakem koraku (izjema je zgolj center, ki počasi, a zanesljivo posnema zahodni evropski slog), ponudilo obema reprezentancama, občinstvu in predvsem novinarjem zanemarjen nogometni objekt. Če se lahko igrajo tekme kvalifikacijskega ranga na štadionu v Skadru, potem bi lahko prišel v poštev tudi ''stari dobri Bežigrad''. Premore celo več mest pod streho kot dotično prizorišče v Albaniji, katerega je silovit dež spremenil v veliko lužo. Občinstvo se je reševalo z dežniki, usnjenimi jopiči ali pa je pač potrpelo in si ogledalo tretjo reprezentančno tekmo Albanije v svojem mestu na malce bolj ''moker'' način. Novinarji smo lahko o strehi (in celo elektriki) zgolj sanjali. Da bo ironija še večja, so začele dežne kaplje rahljati živce ravno ob sodnikovem žvižgu Maltežana Josepha Attarda, ki je ob 17. uri podal znak za začetek tekme. Poprej je bilo nekaj ur suho.

Nič od napovedanega pritiska Albancev

Strokovna vodstva obeh ekip sta se odločili za pričakovani (napovedani) postavi, selektor Slovenije pa je le potrdil razmišljanje izpred nekaj dni, da bo Ermin Rakovič z možnostjo hitrega preboja in nepredvidljivimi podajami v konico napada na tekmi v Skadru bolj uporaben kot visoki Milivoje Novakovič. Najboljši strelec Domžal je pričel od 1. minute in družno s Klemnom Lavričem izvajal pritisk na zadnjo linijo Albancev. Od pritiska ''dvoglavih orlov'' v uvodnih 20 minutah, ki ga je napovedoval začasni selektor Kovačić, nismo videli niti črke ''p''. Slovenska četa je smelo zaprla večino poti do kazenskega prostora.

Ko je prvič v 7. minuti z glavo zapretil najnevarnejši mož pri domačih Erjon Bogdani in je zaplaval ožji del obrambe v prazno, smo že pomislili, da se bodo pričele besede ustrahovanja iz albanskega tabora uresničevati, a je bilo na srečo povsem obratno. To je bila prva in zadnja napaka omenjenega dvojca. Kratka prekinitev po ''zračnem dvoboju'' Komca z albanskim reprezentantom (Primorec jo je skupil z buško na čelu ter pregriznjenim jezikom) je umirila želje ''orlov'' po čimprejšnjem zadetku. Kekova četa je nekajkrat nakazala, da bi lahko ogrozila domača vrata, a je vedno zmanjkala tista zaključna podaja, ki bi poslala v ogenj katerega izmed dveh napadalcev.

Handanovič ubranil, Cesar zgrešil

Še najbolj je dišalo po zadetkih v končnici prvega polčasa. Najprej je Nastja Čeh storil prekršek v ''vroči'' razdalji 18 metrov od slovenskih vrat, prosti strel pa je premeteno in natančno izvedel ''dirigent'' Albancev Klodian Duro. Žoga je hitela proti slovenski mreži, a jo je na stičišču prečke in vratnice z izjemnim posredovanjem pričakala roka Samirja Handanoviča. Če je bila to najlepša priložnost za gostitelje, ki si razen nekaj poizkusov iz daljine (žoga je bila zaradi dežja na spolzki podlagi še kako hitra, zato je bil dejavnik presenečenja na visoki ravni) niso priigrali resnejših možnosti za dosego zadetka, pa so gostje zapravili svoj ''kredit'' v zadnji minuti uvodnega dela.

Robert Koren, ki se je na levi strani zvezne vrste nekako ''izgubil'' in bil skoraj ves prvi polčas neopazen, je poslal imeniten predložek v kazenski prostor Albancev, kjer sta se znašla pred vratarjem Arjanom Beqajem sama kot duh Boštjan Cesar in Anton Žlogar. Žal branilec Marseilla ni zadel žoge po najboljših željah, tako da je slednja zgrešila levo vratnico za okrog 50 cm. Po vodi je splavala najlepša priložnost, do kosti premočena skupina 200 slovenskih navijačev pa je ''belo'' enajsterico nagradila za prikazano borbenost v 45 minutah.

Terenska premoč gostiteljev

Ali bo drugi polčas postregel z bolj dodelanimi akcijami v fazi slovenske napadalne igre? Po strelu z glavo ''Rake'' v 46. minuti, ki je končal v naročju albanskega vratarja – kar je bil prvi neposreden strel v okvir vrat, bi si nadejali povečanih apetitov strokovnega vodstva Slovenije. Vendarle pa so nekatere brezglave napake Slovencev in z njimi prepoceni izgubljene žoge privedle do že v prvem polčasu videne terenske premoči gostiteljev. Premoč je bila, konkretnih priložnosti pa ravno ne. Zaradi velike doze borbenosti in požrtovalnosti, ki ju skuša selektor Kek uklestiti za zaščitni znak nove slovenske generacije, je ostal mlajši izmed vratarjev s priimkom Handanovič ''skoraj'' brez dela, medtem ko je ožji del obrambe garal kot že dolgo ne. Selektor Albanije je skušal zamenjati ritem v napadu z zamenjavo Kapllani – Bushi, na drugi strani pa je namesto všečnega Rakoviča vstopil v igro Valter Birsa.

Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala z 0:0, pa je sledila razburljiva končnica. Albanci so z nekaj zaporednimi izvajanji kotov (končna statistika je bila 6:1 v prid domačih) dvignili temperaturo sredi premočenega Skadra na vrelišče. V zadnji minuti so zahtevali celo strel z bele točke, ko naj bi po ''škarjicah'' Bushija nekdo izmed Slovencev igral z roko v kazenskem prostoru, zadnja priložnost pa se je v 4. minuti sodnikovega podaljška ponudila gostom. Milenko Ačimovič, ki je vstopil v 82. minuti in prevzel kapetanski trak od Čeha, je poslal predložek. Žal je končal v ''poplavi'' albanskih nog, glavni sodnik pa je odpiskal konec tekme. Tekma se je končala brez zmagovalca, pa tudi brez zadetkov.

Prestrog rumen karton Žlogarja

Žal je prejel drugi rumeni karton v kvalifikacijah Anton Žlogar. Še vedno smo mnenja, da ga je dosodil sodnik prestrogo, ''Tonči'' pa je bil primoran reševati ''prepih'' pred slovenskimi vrati po napaki Branka Iliča. Žal ne bo mogel nastopiti na tekmi z Nizozemsko, kar pušča ob poškodbi Gorana Šukala sive lase selektorju Keku zaradi mesta zadnjega veznega igralca.

Osnovni cilj v Skadru je bil dosežen. Slovenija je hotela ostati neporažena. Točka je sicer bila dosežena, a že dolgo ne brez tako nenapadalne igre z zgolj peščico priložnosti. Kar srčno veseli pred sredino tekmo je odlično sodelovanje ožjega dela obrambe, ki je s srednjim delom Matej Mavrič (lažje si je poškodoval stegensko mišico, a naj bi bil pripravljen za naslednjo tekmo) – Boštjan Cesar navdušil. Bo smelo zaustavil tudi nalete ''tulipanov''?