Boštjan Cesar: Vsi moramo gledati v isto smer

Ne samo zato, ker bo, še drugič do zdaj, gostoval na kultnem Wembleyju, in zato, ker gre za pomembno kvalifikacijsko tekmo, temveč tudi zato, ker bo njegova 80. v reprezentančnem dresu. S tem se bo na vrhu lestvice nogometašev z največ nastopi za Slovenijo izenačil z Zlatkom Zahovićem. V torek, ko ga čaka še prijateljska tekma proti Kolumbiji, bi ga moral prehiteti. O tem in še marsičem je razglabljal v ponedeljek, ko je prišel na tokratni zbor izbrane vrste v središču rodne Ljubljane.

Tokrat ste se zbrali v Ljubljani. Dobrodošla sprememba za vas? Seveda. Zelo rad se vrnem v Ljubljano. Malo jo pogrešam, zato sem zelo vesel, da smo se zbrali tukaj. Bolj kot to je pomembna sobotna tekma z Angleži. Kaj pričakujete od nje? Dobro vemo, da je Anglija favorit. To je vrhunska reprezentanca, ki spada v sam vrh svetovnega nogometa. Jasno je, da nam ne bo lahko. A bolj kot na to moramo misliti nase. Narediti moramo vse, da se čim bolje pripravimo. Upam, da bomo vsi zdravi. Imamo ves teden časa za pripravo na tekmo. Na zadnjih dveh tekmah smo pokazali napredek. Tudi tokrat moramo biti agresivni in igrati lepo. Če bo tako, lahko presenetimo.

Kako v Londonu priti do točke ali treh? Dobro se moramo pripraviti in gledati le nase. Da bomo čim boljši. Vsi moramo gledati v eno smer. Vseh 23 nogometašev. Tudi tisti, ki bodo na klopi, morajo dati vse od sebe in verjeti v uspeh. Samo tako nam lahko uspe.

Številni pravijo, da na takšnih tekmah, kot bo sobotna, ne moreš ničesar izgubiti. Lahko samo pridobiš. Se strinjate s tako mislečimi? Ne, saj igramo za točke. Če bomo poraženi, jih bomo izgubili. Stvar je jasna. Verjamem, da nam lahko uspe in ne bomo ostali praznih rok.

Je zdaj, ko ste premagali Švico in Litvo, veliko lažje gledati v prihodnost? Vsaka tekma je težka. Tri tekme so za nami, gledamo samo eno naprej. Lažje je mogoče le zaradi tega, ker imamo šest točk. Toda do konca kvalifikacij je še dolga pot. Vemo, da nas čaka še sedem zahtevnih tekem. Vsaka bo pomembna, štela bo vsaka točka. Moramo jih nabirati iz tekme v tekmo.

V Londonu vas bo bodrilo kar nekaj slovenskih navijačev. Velik plus? Seveda. Slišal sem, da bo veliko Slovencev na tribunah, kar je zgolj dodatna spodbuda. To, da nas pridejo bodrit tako daleč, je le dokaz več, da smo naredili nekaj dobrega in nam navijači spet verjamejo. Tega smo seveda zelo veseli.

Dvakrat ste z Angleži že igrali, na svetovnem prvenstvu 2010 in na prijateljski tekmi leto pred tem. Obakrat ste izgubili. Je čas za spremembo trenda? Kot sem že rekel, seveda gremo v London z namenom, da zmagamo. Kaj se bo potem zgodilo, pa težko povem. Počakajmo še malo in videli bomo, kaj se bo dogajalo na zelenici v Londonu.

Predvsem na prijateljsko tekmo pred petimi leti, ki ste jo odigrali na istem prizorišču, kot boste gostovali tokrat, verjetno nimate lepih spominov. Takrat vas je zvezdnik Anglije Wayne Rooney z grobim posredovanjem poškodoval in poskrbel, da ste bili nekaj časa odsotni z igrišča. Res je, spomini niso najlepši. Kar je naredil, ni bilo lepo, a to je nogomet. Bolj kot Rooney me zdaj zanima to, da se Angliji oddolžimo za dva poraza in končno nekaj naredimo. Upam, da nam uspe.

Zanimivo, usoda je hotela, da bo prav on v soboto odigral jubilejno stoto tekmo v reprezentančnem dresu, medtem ko bo za vas 80. Z njo se boste postavili ob bok Zlatka Zahovića. Seveda to pomeni posebno čast. Za Slovenijo sem vedno igral z največjim veseljem in spoštovanjem. Napočil je trenutek, ko lahko ujamem Zlatka, kar je seveda velika stvar. Na to sem zelo ponosen. Le da bom zdrav, pa bo padlo še veliko rekordov.

Še pred zborom je javnost razburkala odločitev Josipa Iličića, ta je selektorju sporočil, da pod njegovim vodstvom ne bo več igral. Kako vi kot kapetan gledate na potezo soigralca iz reprezentance? To je njegova odločitev, vsak odloča sam o sebi. Jaz kaj več ne morem povedati. Odločil se je, kot se je. Njegovo odločitev moramo spoštovati in se z njo sprijazniti. Normalno pa je, da Slovenija pogreša vsakega dobrega nogometaša, ki ga ni zraven. Tudi njega bo.

Ste kot kapetan poskušali posredovati tudi vi? Ne, jaz se v takšne stvari ne vmešavam. Selektor je tisti, ki odloča, kako in kaj.

Vabilo selektorja je tokrat zavrnil tudi Tim Matavž. Marsikdo bi sklepal, da je v reprezentanci veliko nezadovoljnežev. Čutite, da je res tako? Ne, v reprezentanci je vzdušje vedno vrhunsko. Tako je že od nekdaj, to sem že večkrat ponovil. Vzdušje je tudi zdaj na res visoki ravni. Je pa jasno, da z uspehi le še raste. K sreči so prišli, zato je zdaj vse skupaj še bolje. Lahko zatrdim, da je v desetih letih, kolikor sem njen član, vzdušje v reprezentanci vedno bilo fenomenalno.

V zadnjem obdobju v klubu niste igrali, pretekli konec tedna ste se vrnili v postavo Chieva in bili na igrišču od prve do zadnje minute. Res je, to je zelo dobro. Odigral sem tekmo, kar je pred pomembnim reprezentančnim preizkusom še kako dobrodošlo. Ujel sem ritem, kar je najbolj pomembno.

Koliko je to, da niste igrali, vplivalo na formo? Ne preveč. Seveda so treningi eno, tekme pa drugo, a pri Chievu ob četrtkih vedno igramo na prijateljskih tekmah, v katerih sem nastopal, tako da sem odigral kar nekaj iger. Na zadnji tekmi sem igral dobro, počutil sem se odlično, s fizično pripravljenostjo nimam težav. Vedno sem se veliko ukvarjal s sabo. Zdaj ko nisem igral, še toliko bolj. Ne verjamem, da je sedenje na klopi vplivalo name.

Je zdaj, ko ste bolj izkušeni, lažje prebroditi obdobja, ko ne igrate? Da, lahko priznam, da je z izkušnjami veliko lažje. Kot sem že rekel, veliko postorim sam na sebi. Zdaj ko sem dal čez marsikaj, dobro poznam svoje telo in natanko vem, kaj moram delati. Ko si starejši, je lažje.

Veliko lažje pa je verjetno tudi po zmagi, ki ste jo v Veroni dočakali po kar osmih tekmah čakanja? Seveda. Res neverjetno je, kako dolgo nismo dosegli zmage. Sam vem, da imamo zelo dobro ekipo, a nam rezultati niso šli na roko. Imeli smo nekaj težav s poškodbami, kar se je očitno poznalo. Imamo morda najboljšo ekipo v petih letih, odkar sem član Chieva, a nam za zdaj ni steklo. Zdaj smo obsojeni na boj za obstanek in s tem se moramo sprijazniti.