Bo Eriksson ukrotil Drogbaja?

Prvič na SP šele pred štirimi leti

Dolga leta je preživela v senci Kameruna in Nigerije, dveh afriških nogometnih velesil, ki sta mešali štrene najboljšim v zadnjih desetletjih, nato pa je na površje izplavala z rodom izvrstnih igralcev iz še bolj izvrstnih evropskih klubov.

S takšnim igralskim kadrom preprosto med naštevanjem favoritov ne moremo in smemo prezreti Slonokoščene obale. Domovine ''slonov'', ki še ni povsem vajena osvajati lovorike. Na afriški prestol se je povzpela le enkrat, leta 1992, ko je imel prvi zvezdnik Didier Drogba komaj 14 let. Nastop na največjem svetovnem odru se ji je v tistem obdobju še vedno izmaknil v kvalifikacijah. Ko pa je najboljši strelec Chelseaja prevzel vajeti v svoje roke (tudi dobesedno, saj je v kratkem obdobju leta 2008 reprezentanco celo vodil v dvojni vlogi, kot igralec in trener), so začeli deževati uspehi. Moč je spoznala tudi nekdanja Oblakova četa v prijateljski tekmi sredi Pariza (0:3). ''Sloni'' so na svetovnem prvenstvu debitirali leta 2006 v Nemčiji. Žreb jim ni bil naklonjen, saj jim je dodelil zahtevno skupino z Argentino, Nizozemsko ter tedanjo Srbijo in Črno goro. Slednjo so ugnali, s favoritoma pa dvakrat tesno izgubili, tako da je osmina finala splavala po vodi. Štiri leta kasneje kanijo nadoknaditi izgubljeno. Resda so ponovno pristali v skupini ''smrti'', ki jo poleg njih sestavljajo še Brazilija,Portugalska in skrivnostna Severna Koreja, a so apetiti narasli. Z ekipo, polno mednarodno priznanih imen bi lahko prekrižali načrte vsaj enemu favoritu, po drugi strani pa je potrebno za določeno popotnico upoštevati tudi medlo predstavo na letošnjem afriškem prvenstvu, ko so presenetljivo izpadli že v četrtfinalu.

Vse niti drži Drogba

Bo švedski strokovnjak Sven-Göran Eriksson kos odgovorni nalogi? ''Razvajene'' afriške zvezde bo potrebno držati skupaj, jim vcepiti disciplino in ob pravem trenutku iz njih iztisniti tisti čarobni presežek drznosti, ki jo premorejo. Bošnjak Vahid Halilhodžić, čeprav je večino ''slonov'' že dobro poznal s francoskih zelenic, je zaradi neuspeha v Angoli prejel odpoved. V boju za mesto selektorja sta se omenjala tudi Guus Hiddink in Bernd Schuster, na koncu je izziv sprejel (vsaj na videz) hladnokrvni Šved, ki si je ob sproščeni vlogi direktorja bogatega nižjeligaša Notts County dodobra spočil od glavobola in spominov na neuspešno dokazovanje na mehiškem vročem stolčku. Tokrat ga čaka skupina priznanih imen, ki jih bo potrebno zajeti v posrečeno celoto, polno moštvenega duha. Če bo ukrotil nepredvidljivega Didierja Drogbaja, nespornega nogometnega boga v Slonokoščeni obali, bo veliko lažje. Tu so še Didier Zokora, Arouna Kone in Romaric (vsi Sevilla), Yaya Toure (Barcelona), Kader Keita (Galatasaray), Gervinho (Lille), Salomon Kalou (Chelsea), Aruna Dindane (Lens), Emmanouel Eboue (Arsenal), Arthur Boka (Stuttgart), Guy Demel (Hamburger SV) in KoloToure (Manchester City). Ob takšnih mojstrih, številne smo še izpustili, velja najslabši člen pričakovati med vratnicama, kjer v zadnjih letih kraljuje Boubacar Barray. A za razliko od večine soigralcev si kruh služi le pri povprečnem belgijskem prvoligašu Lokerenu. Če bo njegova mreža mirovala v skupinskem delu proti Kakaju in Ronaldu, se bodo ''sloni'' prebili med 16. Na svoji celini so preprosto zmožni postoriti marsikaj.