Berlusconi ni več predsednik Milana

Enainsedemdesetletni Berlusconi je odločitev objavil na klubski spletni strani le nekaj ur zatem, ko je slovesno prisegel še za četrti mandat na čelu italijanske vlade.

Berlusconijev "spust v politiko", kot ga sam imenuje, se je začel leta 1994, ko je ustanovil gibanje z navijaško zvenečim imenom Naprej Italija (FI). V njem je združil tako nekdanje socialiste kot krščanske demokrate, žrtve protikorupcijskih sodnih procesov iz začetka devetdesetih let, znanih kot čiste roke.

Leta 1994 je zmagal na parlamentarnih volitvah, vendar se je njegova desnosredinska koalicija, v kateri so bili razen FI še Nacionalno zavezništvo (AN), Krščanski demokrati (UDC) in Severna liga (LNP), obdržala na oblasti samo pol leta. Spodnesel jo je odhod ministrov Severne lige in za Berlusconija se je začelo šestletno obdobje opozicije.

Sporni zakoni Berlusconija

V vladno palačo Chigi se je vrnil maja 2001 z enako koalicijo. Kljub številnim pretresom in menjavam ministrov se mu je na čelu takratne vlade kot edinemu v povojni zgodovini uspelo obdržati do konca petletnega mandata. V tem času, ki ga Italijani pomnijo predvsem kot obdobje gospodarskega nazadovanja in draginje, je Berlusconi s svojo večino v parlamentu sprejel številne sporne zakone.

Ti so koristili predvsem njemu in bližnjim sodelavcem, ki so bili dolga leta vpleteni v sodne procese zaradi korupcije, utaje davkov in ponarejanja bilanc njegovih podjetij. Večina sojenj Berlusconiju se je sicer končala z oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov ali zastaranja.

Berlusconi je lastnik italijanskega prvoligaša Milana vse od leta 1986. Že leta 2004 je za dve leti zaradi konflikta interesov zapustil predsedniški stolček, ko je v Italiji začel veljati zakon o nezdružljivosti političnih funkcij.