Benjamin Verbič: Vesel sem, da odhajam iz Slovenije

Kot otrok se je rad igral z legokockami, eno izmed najbolj prepoznavnih danskih pogruntavščin, ki so zasvojile najmlajše po vsem svetu. Takrat seveda še ni slutil, da ga bo življenjska pot ponesla prav v Skandinavijo, v pravljično deželo, ki je vrgla lovke na najboljšega nogometaša Prve lige Telekom Slovenije in ga za konkretno odškodnino tudi ujela. Benjamin Verbič, prvi podajalec in drugi strelec slovenskega prvenstva, bo celjski dres oblekel le še enkrat. V sredo se bo predstavil v Kopru, kjer ga čaka največji izziv sezone, a tudi zadnje srečanje za Rožmanovo četo. Tako se je odločil, saj konec tedna ne bo smel nastopiti v prvenstvu zaradi kartonov, zadnji krog pa bo izpustil zaradi dogovora z novim klubom Köbenhavnom in dobre volje celjskega vodstva. Bliža se torej srečanje, ki lahko vitrine celjskega kluba po desetih letih znova olepša s pokalno lovoriko. Vojničan je v življenjski formi in verjame, da bo lovorika idealna češnja na torti sanjske sezone, v kateri si je priigral celo mesto v članski izbrani vrsti.

V sredo boste zadnjič oblekli celjski dres. Bo slovo čustveno, imate v rokavu pripravljeno kakšno presenečenje? Zase ne vem, morda pa kaj pripravlja klub. Zelo bi bil vesel, če bi se to zgodilo, a se s tem ne obremenjujem. Najbolj je pomembno, da bodo na tekmi zbrani vsi najbližji. Ta tekma bo res nekaj posebnega.

Z zmago v pokalu bi lahko zaokrožili sanjski teden. Prejšnjo sredo so vas igralci Prve lige Telekom Slovenije izbrali za najboljšega posameznika v tej sezoni, saj ste prejeli priznanje SPINS XI za nogometaša leta, nato ste bili osrednji junak še pri pomembni zmagi Celja v Ljubljani, s katero ste si tudi matematično zagotovili nastop v Evropi. Ko te za najboljšega izberejo igralci, je to res lepo priznanje. Zaradi njega sem pridobil nekaj samozavesti. V sredo želim na zadnji tekmi v celjskem dresu pokazati, kaj znam. Vsi skupaj želimo pokazati, da zmoremo pripeljati lovoriko v Celje. Odkar sem sklenil dogovor z danskim klubom, nastopam še bolj sproščen. Prestopil sem v drugi klub, tega se zavedam, a želim vseeno dati vse od sebe za Celjane. Zelo sem motiviran, po glavi se mi pletejo le misli o finalu pokala in o tem, da bi prejel lovoriko.

S Koprom, tekmecem v finalu pokala Slovenije, imate v tej sezoni prijetne izkušnje. Res je, premagali smo ga že trikrat. Je pa Koper tudi edini slovenski prvoligaški klub, ki mu še nisem zatresel mreže. Upam, da se bo v sredo to spremenilo in da bom dopolnil zbirko (smeh). Boljše priložnosti kot finala pokala Slovenije, kjer se bom potegoval za lovoriko, si ne bi mogel zaželeti.

V tujino odhajate pri 21 letih. Ste se že tako hitro zasitili slovenskega prvenstva? Tudi tako bi lahko rekli. Navadil sem se že igrati v slovenskem prvenstvu, to je že moja peta sezona. Ko sem bil star 17 let, sem igral v svojem prvem finalu pokala, ki smo ga nesrečno izgubili z Mariborom. V karieri sem izgubil že dve finalni pokalni tekmi, zdaj bo na vrsti tretja, tako da pričakujem, da bo šlo v tretje rado (smeh). Kar pa zadeva slovensko ligo, sem res vesel, da odhajam iz Slovenije. Zelo jo spoštujem, saj je zelo dobra. Nekateri se tega ne zavedajo in jo premalo cenijo. A pridobil sem nove cilje. Bomo videli, kako se bo razpletlo na Danskem, potem pa vam bom lahko povedal kaj več in primerjal obe ligi.

Vam ni nič žal, da se niste odločili za selitev v Maribor, kjer bi lahko z državnim prvakom naskakovali preboj v elitno ligo prvakov? Maribor je bil dolgo časa zelo resna možnost. Pogovarjali smo se z Mariborčani, potem pa je nenadoma prišla ponudba iz Danske. Z agentom Amirjem Ružnićem sva se pogovorila. Položil sem vse karte na mizo in priznal, da me bolj kot v Maribor vleče v tujino. To je tudi pretehtalo, tako da sem se nato odločil za Köbenhavn. Prepričan sem, da nisem storil napačnega koraka.

S čim ste najbolj očarali danskega snubca? Zelo zadovoljni so bili z mojimi predstavami, zadetki in podajami. Trener Stale Solbakken je rekel, da v ekipi potrebuje prav takšen tip igralca. Poskušal mu bom vrniti zaupanje. Dal mi je zagotovilo, da ne bom obsedel na klopi. To je zelo pomembno. Je sredi procesa, ko oblikuje ekipo po svojem okusu. To traja že dve leti, tako da naj bi bil okrepitev v pravem pomenu besede. Za takšen denar (Celje naj bi prejelo odškodnino v vrednosti 1,2 milijona evrov, op. p.) me že ne bi hoteli pripeljati, da bi bil v klubu 23. ali pa 24. igralec. Želita me tako trener kot tudi športni direktor, zato sem vesel, da sem se tako odločil. Najprej se bo treba seveda dobro prilagoditi na Dansko, potem pa še uigrati s soigralci. Upam, da bom imel pri Köbenhavnu vsaj pol tako uspešno sezono, kot je bila ta.

Norvežan Stale Solbakken je že sodeloval s slovenskimi nogometaši. Pri Kölnu je vodil dolgoletna reprezentanta Milivoja Novakovića in Miša Brečka. Res je. O tem se s trenerjem nisva še nič pogovarjala, se bom pa z veseljem, če me bo selektor Srečko Katanec vpoklical za kvalifikacijsko tekmo z Anglijo, o njem posvetoval pri Milivoju in Mišu.

Vas znanci kaj zbadajo, da bi morali kot najboljši nogometaš Prve lige Telekom Slovenije prestopiti v kakšen klub, ki nastopa v eni izmed petih najmočnejših lig v Evropi, ne pa na Danskem, ki ne spada med omenjeno elito? Da. Tega zbadanja, če mu lahko tako rečem, je bilo kar nekaj. Ravno pred kratkim mi je nekdo dejal, da bi mi lahko omogočil prestop v nizozemsko prvenstvo. Vprašal sem ga, zakaj mi tega ni povedal prej, ne pa zdaj, ko je že vsega konec (smeh, op. p.). S tem, da ne igram v eni izmed lig petice, se niti ne obremenjujem. Želim stopati korak po korak in napredovati. Prepričan sem, da je Köbenhavn prava odločitev, da stopim stopničko višje od slovenske lige, nato pa bi me lahko iz Danske pot ponesla še višje. Za zdaj je treba ostati na realnih tleh. Trdo moram garati na treningih in ostati delaven. O velikih klubih in prestopih lahko le sanjam. Za uresničitev teh sanj bo treba še veliko delati.

Podobno pot si je pred dobrim desetletjem izbral Robert Koren. Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste se je iz Celja, takrat je že nosil reprezentančni dres, podal v Skandinavijo. Res je. Njega je pot ponesla na Norveško k Lillestromu, sam sem nekoliko južneje.

Korošec je iz Norveške naredil korak naprej in okusil večletno igranje v najvišjem angleškem kakovostnem razredu. Bi ga radi posnemali? Seveda bi. Le kdo ne bi želel igrati v Angliji? Vseh pet največjih lig je zelo zanimivih. Seveda me vleče tja, da bi se preizkusil z najboljšimi igralci na svetu, a bomo videli ... Najprej se bo treba privaditi na danski način življenja in igro Köbenhavna. Potreboval bom nekaj časa, a verjamem, da ne bom naletel na večje težave, saj se rad poistovetim z ljudmi, ki me obkrožajo. Verjamem, da sem se pravilno odločil.