Torek, 17. 9. 2013, 12.19
6 let, 2 meseca
S pisanjem dnevnika do motivacije in povratne informacije
O tem, da so za motivacijo potrebni ustrezni cilji, smo že govorili. Kakšni so načini, ki lahko neaktivno osebo spodbudijo k rednemu ukvarjanju s športom, si oglejmo v nadaljevanju.
Izr. prof. dr. Tanja Kajtna, univ. dipl. psih. je športna psihologinja, ki se s športno psihologijo že vrsto let ukvarja tako s praktičnega kot raziskovalnega vidika. Sodeluje s številnimi vrhunskimi športniki in njihovimi trenerji, kot športna psihologinja je bila udeleženka slovenskih ekip na Olimpijskih igrah v Londonu in Paraolimpijskih igrah v Pekingu. V svoje delo poleg fenomenološkega pristopa vključuje pristope vedenjsko - kognitivne terapije in hipnoterapije. Je predsednica Sekcije za psihologijo športa pri Društvu psihologov Slovenije, kjer skrbi za zagotavljanje razvoja področja in uveljavljanje stroke na športnem področju. Zaposlena je na Fakulteti za šport v Ljubljani kot asistentka na Katedri za psihologijo športa in na Pedagoški fakulteti v Mariboru kot nosilka psiholoških predmetov na smeri za izobraževanje trenerjev. Je avtorica številnih znanstvenih in strokovnih publikacij s področja športne psihologije, na primer znanstvene monografije Trener in športno-psihološkega priročnika Šport z bistro glavo.
Pri rekreativnem udejstvovanju je, tako kot pri večini stvari, ki se jih lotimo, potrebna motivacija, do katere pridemo s postavitvijo ustreznih ciljev. To je znano vsem. A kako izbrati, slediti in uresničevati cilje, je povsem druga stvar. Psihologinja Tanja Kajtna ljudem, ki se še ne ukvarjajo z rekreacijo, svetuje, "da si za cilj ne postavijo uvrstitve ali časa, pač pa naj bo njihov primarni cilj začetek ukvarjanja s športom. Nato naj s sledenjem navodilom za postavljanje dobrih ciljev sledijo svojemu napredku." Hkrati dr. Kajtna opozarja, da sta tu pomembna predvsem lastna želja in dober načrt: "Težko nekoga pripravimo do aktivnosti, če ne gre za njegovo željo, zato sta dobra opredelitev cilja in dober načrt za njegovo doseganje ključnega pomena."
Do sprotne povratne informacije
Ko se odločimo za rekreacijo in začnemo trenirati, je smiselno spremljati, kako in v kolikšni meri uresničujemo načrt, ki smo si ga zadali. Zelo priročen in učinkovit način je pisanje dnevnika. "Ta nam na eni strani da sprotno povratno informacijo o tem, da napredujemo, hkrati pa si z njim lahko pomagamo tudi, ko smo na primer pred tekmovanjem v dvomih in se sprašujemo, ali smo dovolj trenirali," pravi dr. Kajtna. Če bomo pridno beležili vsak oziroma vsaj večino treningov, bomo pred seboj vedno imeli jasen dokaz o opravljenih vadbah. Drugače pa se nam na tekmovanju, ko mnoge preveva trema, lahko kaj hitro zgodi, da začnemo razmišljati o tistih nekaj treningih, ki smo jih izpustili oziroma nam niso šli dobro od nog in rok, na vse dobre pa sploh ne pomislimo.
Dnevnik je namenjen zapisovanju različnih stvari, zapisani cilji so lahko odličen uvod. Priporočljivo je, da vanj vpisujemo celotne treninge ali pa elemente, kot so opravljeni kilometri, jutranji pulz, utrujenost na lestvici od 1 do 10, kar nam lahko pomaga preprečevati pretirano utrujenost. Seveda pa v dnevnik lahko zapisujemo rezultate s tekmovanj, spodbudne in pohvalne misli.
Kot pripomoček in ne kot občutek obveznosti
Rekreativne izkušnje lahko vanj zapisujemo z različnimi barvami, popestrimo ga lahko s slikami in izrezki posameznikov, katerih dosežke cenimo. Nič dramatičnega ni, če kdaj pozabimo na zapis izkušenj s treninga, saj pisanje dnevnika ne sme postati stresno opravilo ali kot sklene dr. Tanja Kajtna: "Povratna informacija je sicer res bolj natančna takrat, ko so zapisani vsi treningi. Vendar pa ne pozabimo, da gre tu za rekreativno dejavnost, s katero poskušamo zmanjšati tudi vpliv stresa. Tako sama dejavnost ne sme postati izvor stresa, zato naj dnevnik deluje kot pripomoček in ne kot občutek obveznosti."